Tiskane izdaje
Nekaj čudnega je v Frankfurtu: ob Majni poteka največji knjižni sejem na svetu in vsi govorijo in berejo le o digitalnem, o bralnikih in elektronskih knjigah, založniki otožno razpredajo črne misli o prihodnosti knjige, knjigotržci z obupanim tonom pripovedujejo o propadanju tradicionalnih knjigarn, sejem je prežarčen z optimizmom, ki ga vzbuja e-knjiga.
In kje se to dogaja? Smešno, ravno med desettisoči tiskanih knjig! Med vsakršnimi modrostmi in zabavnostmi, ki jih ponuja starosvetno črno črnilo na belem papirju. Uvodničar britanske založniške revije The Bookseller se je ob razgrinjanju vsebine letošnjega frankfurtskega sejma domislil, da ime sejma, knjižni sejem, nikakor ne ustreza več resnici in da bi bilo bolj smiselno zadevo na velikem sejmišču poimenovati Frankfurtski sejem vsebin.
Ne udeležujejo se ga namreč le založniki, knjigotržci in literarni zastopniki, kot je bilo običajno v preteklih desetletjih, ampak letos tudi hollywoodski producenti, pomembni igralci v globalni industriji iger, glasbeniki in celo avtomobilsko podjetje. Kajpak, nobeno drugo kot ugledni nemški Audi, ki je sredi tako imenovane sejemske agore postavilo velik dvonadstropni paviljon futuristične oblike (s tem je na obrobje pregnalo sicer desetletje in več priljubljeni »bralni šotor«) in vanj elegantno umestilo sejem antikvarnih knjig, tiskovno središče in z izbranimi primerki audijev obdan konferenčni prostor.
Električna in elektronska prihodnost
Direktor sejma Jürgen Boos avtomobilsko-knjižni amalgam oziroma raziskovanje problemov »povezljivosti, mobilnosti in medijske uporabnosti« zagovarja s trditvijo, da sta obe industriji, avtomobilska in založniška, ta hip v podobnem položaju – obe se soočata z novimi tehnologijami, prva ima električno, druga elektronsko prihodnost. Kdo ve, morda bomo ob nakupu avtomobilov v prihodnje v njih dobili že kup zvočnih knjig? No, takoj je treba dodati, da avtomobili niso povozili knjig, ravno narobe, skupaj z novo stavbo, poimenovano Odprti prostor, je Audi v sodelovanju z organizatorji sejma »priskrbel« zanimivo novo vsebino, konferenco StoryDrive, ki gosti različne razlagalce prihodnosti tako imenovanih kreativnih industrij.
Direktorica velike založbe HarperCollins Victoria Barnsley se ne moti: razprave so pokazale, da bo v novem, digitalnem vesolju knjig pravzaprav zelo »domače« – češ da bo apetit bralcev po zgodbah ostal enako močan kot doslej in da bodo pripravljeni vsebino plačati tudi, če jim bo ponujena v digitalni obliki. Malce zanosne besede ob podatkih, ki govorijo, da v kolikor toliko digitalni resničnosti živijo ta hip le v anglo-ameriškem založniškem prostoru, pa še tam se pojavlja kup novih težav. Vendar frankfurtski sejem s to gesto združevanja na prvi pogled nezdružljivega le ohranja tisto, s čimer se že dolgo hvali, namreč, da je prostor, kjer se je mogoče dobro pogovarjati o prihodnosti knjige in knjižnega. Navsezadnje so tudi tisti, ki se ukvarjajo z računalniškimi igrami, ob Majno prišli zato, kot je včeraj povedal eden od njih, ker se vse začne s pripovedovanjem zgodb: »Prišli smo se pogovarjat s tistimi, ki znajo zgodbe pripovedovati in prodajati.«
Velike in male novosti
Frankfurtski sejem je običajno mesto za desettisoče najrazličnejših novitet, za eno od njih je včeraj poskrbela britanska veriga knjigarn W H Smith, ki je oznanila, da bo še ta mesec začela prodajati prvi otoški elektronski bralnik z zaslonom na dotik in širokopasovno brezžično internetno povezavo.
Zakaj bi bil ta podatek lahko kakor koli zanimiv za Slovence? Zato, ker so Britanci pogodbo sklenili s kanadskim podjetjem Kobo, že v torek pa se je izvedelo, da je to podjetje, ki premore odlične bralnike, programe za branje na nizu različnih naprav in predvsem enega od globalno največjih katalogov na svetu (W H Smith bo na primer na začetku ponujal 2,2 milijona knjižnih naslovov), pogodbo sklenilo tudi z največjo francosko verigo knjigarn Fnac.
Za bralnik in aplikacijo Kobo se je, kot smo nedavno poročali, v okviru svoje digitalne strategije namreč odločila tudi založba Mladinska knjiga. Njene in druge naslove bomo torej lahko kmalu brali in kupovali tako kot britanski in francoski bralci. Predstavniki kanadskega podjetja radi govorijo o tem, da bodo oblikovali evropsko e-bralsko skupnost, saj bodo v kratkem stopili tudi na španski, italijanski in nizozemski e-knjižni trg.
