Frankfurtski knjižni sejem: založništvo koraka v digitalno prihodnost

Danes se začenja petdnevno trgovanje s knjigami ob Majni z več kot 7000 razstavljalci iz več kot sto držav.

Objavljeno
09. oktober 2012 17.38
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Tudi letošnji frankfurtski knjižni sejem, kjer s knjigami dokumentirano trgujejo že od leta 1462, bo najbolj e-sejem na svetu: več kot 7000 razstavljalcev iz več kot 100 držav bo znova pogledovalo v digitalno prihodnost knjige. Letošnja gostja sejma je Nova Zelandija in po maorsko pozdravlja Kia ora koutou katoa!

Digitalno v vseh mogočih oblikah, že uveljavljenih in novih, bo po napovedih organizatorjev v središču letošnje petdnevne prireditve, temu sta namenjena tudi programa Hot Spots in Frankfurt Sparks, o trendih v založništvu oziroma vsebinskih strategijah pa bodo razpravljali na nizu okroglih miz.

Specialisti sicer ugotavljajo, da tudi večina digitalnih založnikov, šest desetin, še zmeraj uporablja delovni proces, značilen za tisk. Z novimi orodji in programjem hočejo najrazličnejši ponudniki založništvo digitalizirati do konca, med najbolj opaznimi trendi pa je dejstvo, da v globalnem okviru založniki na področju akademskih izdaj, znanstvenega, tehničnega in medicinskega založništva izdajajo vse več elektronskih izdaj in vse manj tiskanih.

»Prihodnost založništva je odprta,« je pred sejmom pripomnil eden od poznavalcev globalnih založniških trendov. Sveža ameriška raziskava, ki jo je sponzorirala tudi založniška revija Publishing Weekly, je pokazala, da 36 odstotkov založnikov z e-knjigami zasluži že več kot deset odstotkov svojega dohodka, z e-knjigami se ne ukvarja vsega 6 odstotkov založb. 64 odstotkov ameriških založb zdaj najmanj polovico knjižnega programa izdaja v elektronski obliki (od tega prevodnemu programu namenjajo 17 odstotkov, pri leposlovju je številka bistveno nižja), še pred dvema letoma je bilo takih založb le za tretjino.

Podoba jutrišnjega sveta je največ odvisna od domišljijske moči tistih, ki se danes učijo brati, je misel Astrid Lindgren, ki so jo digitalni založniki porabili ob letošnjem frankfurtskem sejmu, na katerem bodo razpravljali o vsem tistem, kar hočejo ponuditi mladim bralcem: najbolj jih zanima, kako si pridobiti dovolj veliko pozornost teh bralcev v njihovi siceršnji potrošnji različnih medijev. Knjiga vse bolj postaja le ena od stvari, ki jih utegnejo zanimati.

Slovenska skromnost

Slovenska predstavitev na nacionalni stojnici, ki jo organizira Javna agencija za knjigo, je zaradi sprejetja ZUJF in izjemnega zmanjšanja sredstev JAK letos malce drugačna: kot »avtorji v središču« ostajajo isti pisatelji kot za sejem v Leipzigu (tudi ni sredstev za izdelavo novih promocijskih gradiv, prav tako nacionalna stojnica ostaja vizualno nespremenjena), Andrej Blatnik, Milan Dekleva, Primož Čuènik, Tadej Golob, Maja Haderlap, Stanka Hrastelj, Drago Jančar, Miroslav Košuta, Nataša Kramberger, Maruša Krese, Vlado Kreslin, Mojca Kumerdej, Svetlana Makarovič, Katarina Marinčič, Miha Mazzini, Maja Novak, Boris Pahor, Suzana Tratnik, Urban Vovk, Vlado Žabot in Slavoj Žižek. JAK je izmed sofinanciranih naslovov preteklih let izbrala nagrajene in posebej odmevne knjižne naslove ter jih bo na stojnici predstavila brezplačno, za plačljivo predstavitev novejših naslovov se založbe niso odločile.

Nagrada kitajskemu disidentu

Vsako leto že vse od leta 1950 ob sklepu frankfurtskega sejma Borzno združenje nemških knjigotržcev in založnikov v frankfurtski cerkvi Sv. Pavla podeli nagrado za mir. Tudi tokrat je bila izbira nagrajenca nespregledljivo politično intonirana: letošnji dobitnik nagrade v vrednosti 25.000 evrov, ki jo bodo podelili v nedeljo, je leta 1958 v Čengduju v kitajski provinci Sečuan rojeni disidentski pesnik, romanopisec in glasbenik Liao Yiwu.

Pred letom in pol je pesnik, ki je zaradi pesmi Masaker, v kateri je napovedal dogajanje leta 1989 na Trgu nebeškega miru, za več let pristal v zaporu, po izpustitvi so ga ves čas šikanirali, marca 2010 bi moral odpotovati na literarni festival v Köln, a so ga kitajski agenti zadnji hip odpeljali iz letala, lanskega julija, ko je policija od njega zahtevala, da prekliče objavo svojih zaporniških spominov v Nemčiji in na Tajvanu, pa je pobegnil v Vietnam, od tam pa v Nemčijo, kjer zdaj živi. »Šele s tem, ko sem ušel iz ogromne in nevidne ječe, ki ji pravijo Kitajska, lahko svobodno pišem in objavljam,« je povedal Liao.

Frankfurtsko mirovno nagrado so med drugimi doslej prejeli Thornton Wilder, Karl Jaspers, Léopold Sédar Senghor, Max Frisch, Astrid Lindgren, Ernesto Cardenal, Václav Havel, Octavio Paz, Mario Vargas Llosa, Jürgen Habermas, Péter Esterházy, Orhan Pamuk, lansko leto pa alžirski, v francoščini pišoči pisatelj Boualem Sansal.