George R. R. Martin, vodilni pisatelj znanstvene fantastike

Američan George R. R. Martin je vodilni pisatelj fantazijske literature in znanstvene fantastike, ki se je pri nas sprva med bralci uveljavil s sago Pesem ledu in ognja, nedavno pa tudi pri gledalcih z ekranizacijo prve knjige te sage Igra prestolov, katere prvo sezono predvajajo na HBO.

Te dni je bil na obisku v Sloveniji, kjer je v Kopru in Ljubljani podpisoval knjige in predstavil knjigo Vranja gostija v prevodu Boštjana Gorenca – Pižame, četrti del te znamenite fantazijske sage. Za Nedelo pa je o svojem delu spregovoril v ekskluzivnem intervjuju.

Revija Time vas je uvrstila med sto najbolj vplivnih Zemljanov v minulem letu. Kaj vam to pomeni in kaj počnete s tem svojim vplivom?

(Smeh.) Ta uvrstitev je velika čast. Revija Time imenuje vplivneže vsako leto. Odšel sem v New York na slavnostni sprejem, srečal sem druge ljudi s seznama...

Vplivne pomembneže?

... vplivne posebneže, znanstvenike, umetnike, zabavljače, pevce, glasbenike, politike. Bilo je fino. Če sploh imam kak vpliv, je ta na področju umetnosti, na posebnem področju fantazijske in znanstveno-fantastične literature. So drugi pisatelji, ki mi sledijo in skušajo pisati fantazijske zgodbe za odrasle, take, bolj resnične. Tako predvidevam, da sem vplival na nekaj ljudi, predvsem na bralce in kritike, da so začeli fantazijsko literaturo jemati nekoliko bolj resno, vsaj upam, da je tako.

In verjetno ste pritegnili več novih bralcev, da so vzeli v roke knjige...

Upam, da je tako.

V kolikšni meri je naša sedanjost znanstvena fantastika preteklosti?

Stojimo na ramenih velikanov. Znanstvena fantastika se vedno razvija. In tisto, kar delam danes, ne bi moglo biti narejeno brez predhodnikov fantazijskega pisanja, kot so J. R. R. Tolkien, Lord Dunsany, Robert E. Howard, Jack Vance, Paul Anderson in vsi tisti veliki pisatelji fantazijske literature, ki so objavljali pred mano. Podobno je to pri znanstveni fantastiki, tako da sem po tej plati otrok pisanja H. G. Wellsa, Julesa Verna, Doca Smitha in številnih drugih genialnih pisateljev znanstvene fantastike in fantazijske literature, ki so mi utirali pot.

Zakaj ljudje potrebujejo zgodbe o fantazijski preteklosti ali vzporednih svetovih?

Verjetno zato, ker imajo lakoto po tujem, eksotičnem. Ljudje bi se radi umaknili iz svojega vsakdanjega življenja, da bi doživeli nekaj drugačnega. Ravno o tem sem razmišljal na letališču v Varšavi, ki sem čakal letalo za Ljubljano. Gledal sem množico ljudi, ki so odhajali na letala in sem se vprašal – kam gredo vsi ti ljudje? Potujejo poslovno ali za zabavo?

Nekateri gotovo zaradi posla, večina pa zaradi počitnic, potovanj, da bi videli piramide, hodili po velikem kitajskem zidu, da bi jedli hrano, ki je doma ne dobijo, da stopijo v morja, v katerih še nikoli niso stali. To je ta večna človekova želja po dogodivščinah, čudesih, drugačnosti. Po mojem mnenju znanstvena fantastika in fantazijska literatura prikličeta ta del, ki obstaja v nas vseh.

Sicer pa je za ljudi značilna tudi ta dvojnost, po eni strani smo zapečkarji, ki ne bi ničesar spremenili, po drugi pa neustrašni avanturisti.

Tako je. Nihče se noče počutiti ujetega v svojo vsakodnevo rutino, čeprav nam ta daje neko varnost. Gremo na potovanje, da bi videli piramide, potem pa se radi vrnemo domov.

Kaj je bil glavna spodbuda, da ste se lotili pisanja sage Pesem ledu in ognja?

Pravzaprav ne vem, od kod se je to pojavilo. Vedno sem imel rad fantazijsko literaturo. Gospodarja prstanov sem prvič prebral pri 13 letih in ga nato znova prebral vsakih nekaj let. Vedno sem želel napisati nekaj tako obilnega. Treba je bilo le najti primerno zgodbo in končno je zgodba našla mene. Sprva sem nameraval napisati le tri dele, zgodba pa je kar naraščala in sedaj naj bi jih napisal sedem. Kar je precej obilno delo in upam, da bo saga na koncu taka kot želim, da je.

Vaši oboževalci preberejo te knjige hitreje, kot pa vam ji uspe napisati. Mnogi so zelo nestrpni...

To je res. (Smeh.)

Nekateri vam pravijo, zakaj pišete tako počasi, kaj se obirate?

Nekateri pa res.

Sprašujejo, zakaj ne napišete več in hitreje...

Menim, da gre za manjšino. Dobivam na stotine pisem, v katerih mi pravijo, naj si vzamem čas, bomo že počakali. Je pa res neka zelo glasna manjšina, ki je postavila internetno stran ter bloge in pritiska name.

Najbolj jih moti to, da poleg pisanja počnem še veliko drugih stvari. Rad potujem, obiskujem zanimiva mesta in države kot je Slovenija. Imam pa tudi druge projekte, pišem in urejam knjige iz serije Wild Cards, sodelujem pri antologijah, občasno napišem kakšno kratko zgodbo in se ne ukvarjam ves čas s sago Pesem ledu in ognja. Nekateri bi sicer to radi, vendar bi se mi zmešalo. Nikakor nočem, da bi ta saga postala edino, kar sem naredil v življenju. Še veliko zgodb imam za povedati, uživam tako v urednikovanju kot v pisanju, rad sodelujem z drugimi pisatelji, rad hodim na konvencije, na turneje, rad se srečam z bralci mojih knjig. Rad tudi gledam nogomet, berem knjige in še marsikaj.

Vas pogosto primerjajo z J. R. R. Tolkienom?

Zaradi tega sem zelo počaščen. Kot sem že povedal, imam rad Tolkiena. Sicer pa sva midva zelo različna pisatelja. Ne bi rad videl, da bi kdo pomislil, medtem ko bere moje knjige, da bo dobil nekaj podobnega Tolkienovem pisanju, ker to ni res. Moje delo je moje, njegovo pa njegovo. Tolkien je vplival name, pa tudi drugi ljudje. On je odražal poglede svojega časa in svojega odraščanja. Bil je Anglež 19. stoletja, veteran prve svetovne vojne, jaz pa sem del ameriške babyboom generacije iz delavskega razreda, udeleženec protivojnega gibanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja... Skorajda si me moreva biti bolj različna, oba pa imava rada fantazijsko literaturo.

Ali sodelujete s prevajalci?

Sem na voljo, da me kaj vprašajo, vendar pa imam v resnici z njim zelo malo stika. Založnik kupi moje delo, ga da prevesti, meni pa pošljejo izvod prevoda. Tako da večine prevajalcev ne poznam. Tukaj sem pred nekaj minutami spoznal mojega prevajalca Boštjana (Gorenca, op. p.).

Sicer sem srečal nekaj prevajalcev – italijanskega, španskega, seveda sem jih spoznal ob potovanjih v te dežele ob predstavitvah prevodov. V bistvu ne sodelujmo, saj jih je veliko. Doslej so knjige prevedli v več kot 40 jezikov in če bi me ves čas vsi nekaj vpraševali, bi se lahko ukvarjal samo s tem. Kako pa naj jaz vem, kako najti primerno besedo v danščini za krvovolke, ali kaj podobnega. Naj se kar prevajalci s tem ukvarjajo.

Sicer pa je vam lahko, vi samo pišete te zgodbe, oni pa jih morajo prevesti...

Imate prav. (Smeh.)