Tiskane izdaje
Naslov članka je Pahor ne priznava fojb in eksodusa. Zgodovina ga zanika, podnaslov Slovenski pisatelj italijanskega državljanstva zmanjšuje tragedijo in kritizira državne predsednike, od Ciampija do Napolitana, mali vmesni naslov pa Partizan. Zelo dolga serija netočnosti zaradi ultranacionalizma.
Pahorju v članku zlasti očitajo, da je osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki ter da ne priznava istrskega eksodusa in fojb, saj naj bi po njegovem mnenju v fojbah končalo le nekaj sto ljudi, medtem ko naj bi šlo po pisanju italijanskega dnevnika za tragedijo. Pisec zaključuje članek s trditvijo, da Pahor dokazuje gnus do dneva na spomin na fojbe in da so po njegovem prepričanju kriminalci Italijani, so ob tem sporočili iz tržaškega dvojezičnega spletnega časopisa www.slomedia.it.
Ob tem Slomedia na spletni strani piše, da gre za oseben, predvsem pa nizek udarec proti prvemu ambasadorju Slovencev, ki živimo v Italiji in verjetno najbolj poznanemu živečemu Slovencu nasploh. Gre za udarec »pokončnemu velikemu pisatelju, starosti vseh nas, ki si upa povedati in zapisati, kar mnogi mislijo, toda zamolčijo ali, še hujše, enostavno prikimavajo. In je tudi res, da je bil Boris Pahor včasih, ob delnih izjemah, povsem osamljen«.
»Gre za fascinantno fresko Italije v dvajsetem stoletju na vzhodni meji, v kateri se prepletajo zgodovinske epizode, osebna dogajanja in pristranski viri, spretno pomešani v kaši s protiitalijanskimi čustvi«, pa po poročanju Slomedia piše v časopisnem članku Il Giornala, ki ga je podpisal Riccardo Pelliccetti. »Niti ne preseneča Boris Pahor v svoji avtobiografiji, ki je močno nagnjena do takih čustev, ki izkazujejo skoraj grozo za stoletje Italije v Trstu.«
»Gre za skrajni nacionalizem, ki je vodilni motiv vseh strani, tudi tistih najbolj dramatičnih,« nadalje piše v članku. Pahor je po mnenju pisca leta 1954 kot neuvrščeni komunist z zanosom osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki. Šlo je za rano, ki se ni nikoli zacelila, toliko da sedaj ne priznava fojb.
V zadnjem poglavju, ki naj bi bil, kot piše avtor članka, duhovna oporoka, pa je Pahor po njegovem mnenju ultra nacionalist v svojem odnosu do italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Pahor se sprašuje, ali je predsednik Napolitano pozabil, da so na tem ozemlju živeli le Slovenci in da je torej mirovna konferenca leta 1947 vrnila Jugoslaviji, sedaj Sloveniji, le ozemlje, kjer so Slovenci od vedno živeli.
Pisec članka odgovarja, da bi želel napisati, da je Pahor le slabo informiran, vendar v resnici dobro ve, da laže. »Odkod je torej zbežalo 350.000 beguncev?«se sprašuje pisec. »V obmorskih mestih, od Reke do Pulja, od Zadra do Kopra so bili Italijani v večini, kar dokazujejo uradni dokumenti«.
Pahor po mnenju pisca tudi ne priznava fojb in govori o še nerazčiščenem številu odpeljanih s strani jugoslovanske vojske, ki je osvobodila Trst. »Po mnenju nekaterih - tako Boris Pahor - je šlo za 5000 odpeljanih, po mnenju drugih 4000, po zadnjih raziskavah pa za 3500 odpeljanih, med katerimi pa jih je samo del končal v fojbah. Po Pahorjevem mnenju, ki torej osvaja teze zgodovinarke Aleksandre Kerševan, je torej v fojbah le nekaj sto ljudi,« je še objavil Il Giornale.
