Tiskane izdaje
Današnji večer Ježkove besede in pesmi z Matijo Milčinskim, Nano Milčinski, Jušem Milčinskim in Tatjano Oblak v Knjižnici Otona Župančiča bo namenjen spominu na Franeta Milčinskega - Ježka (1914–1988). Njegov opus še zmeraj navdihuje.
Založba Sanje, ki skrbi za bralski vpogled v opus satirika, pesnika, igralca, humorista, šansonjerja, avtorja številnih radijskih iger in televizijskih oddaj, pravljičarja in klovna, na spletni strani ponuja enega od njegovih manj običajnih življenjepisov: »(...) Naše živjenje je bogastvo – pišimo življenjepise! Izvolite torej moj živjenjepis št. 86:
»Se priporočam!«
Rodil sem se v tretjem nadstropju, zdaj pa službujem v Radiu. Kaj se hoče – kdor visoko leta, nizko pade; žalostno! Službujem torej v Radiu, čeprav to ni moja strast. Vse življenje sem želel nastopati v cirkusu. Toda kdor hoče k cirkusu, mora marsikaj znati. Jaz pa nisem znal ničesar, zatorej mi ni preostalo drugega, kot da grem k Radiu. Tam nameravam ostati nekako do smrti. Kajpada, če me na stara leta pamet ne bo še bolj pustila na cedilu. V tem primeru bom moral na TV. To je moj življenjepis št. 86. Se priporočam! Ježek«
Seveda je založba dodala tudi življenjepis iz drugih virov: Frane Milčinski - Ježek je bil tretji otrok matere Marije in očeta Frana, ki je bil tudi mojster besede. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval je tudi z radiem in leta 1938 dobil angažma igralca v ljubljanski Drami. V času okupacije so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani.
Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe.
Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej je bil posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo.
Leta 1972 je posnel svoje legendarne songe. Matija Milčinski, njegov sin, je leta 1981 posnel dokumentarec o njegovem bogatem življenju. Za uglasbitev Ježkove poezije je lani s ploščo Še ena pomlad poskrbela njegova vnukinja, dramaturginja in performerka Nana Milčinski.
»Če bi Franeta ne imeli,
Za Zvezdico Zaspanko je leta 1959 prejel Levstikovo nagrado, mladinski film Kekec je na Beneškem festivalu leta 1952 prejel zlatega leva, za svojo žlahtno umetnost pa je Ježek leta 1975 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju radia in televizije, filma in literature.
Založba Sanje je ob obletnici njegove smrti izdala knjigo Ježkovih pesmi Ljubezen naj gre vedno v cvet po izboru Tatjane Oblak Milčinski, nov naslov v njihovi zbirki Frane Milčinski - Ježek; v njej je izšel niz Ježkovih del v različnih formatih, Balada o koščku kruha kot zvočna kaseta in plošča, Zvezdica zaspanka, natisnjena v nemščini, italijanščini, češčini in angleščini, pa kot knjiga, skrajšana različica za malčke, podobno je z njegovimi Humoreskami, Zgodbo o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi in drugimi deli.
