Tiskane izdaje
Ljubljana – Filozof in pisatelj Rüdiger Safranski je sinoči na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predaval o največjem nemškem filozofu 20. stoletja Heideggerju. O njem je napisal biografijo, ki jo je v slovenščini izdala Študentska založba, kar je bil povod za njegov obisk v Sloveniji.
Rüdiger Safranski se je leta 1945 rodil v Rottweilu južno od Stuttgarta. Najprej je študiral protestantsko teologijo, nato je v Frankfurtu, kjer je bil študent Theodorja Adorna, in Berlinu študiral zgodovino, germanistiko in filozofijo. Nekaj let je bil znanstveni asistent na univeri v Berlinu, vendar se je odpovedal akademski karieri pod okriljem ustanove.
Ko je leta 1984 želel habilitirati z dizertacijo o E. T. A. Hoffmanu, so mu na univerzi dejali, da je njegov znanstveni aparat preskromen, založnik, pri katerem je želel dizertacijo izdati, pa ga je opozoril, da je njegovo delo preveč znanstveno. Odločiti se je moral za eno smer in zbral si je pot svobodnega filozofskega pisatelja.
Predavanje v akademijskih prostorih so dobro obiskali predvsem študenti filozofije – brez profesorjev. Kaže, da slovenske filozofske elite Safranski ni prav zelo vznemiril, ne glede na to, da je bil Heidegger seveda dober znanec slovenske filozofske misli. Ugledni nemški gost je v skladu s svojo metodo, s katero oživlja postopek nastajanja določene filozofije, predstavil Heideggerja kot filozofa biti, v duhovnem smislu »teologa brezbožnosti«, v političnem smislu pa »levega konservativca«.
Safranski je temeljito razložil tudi Heideggrjevo sodelovanje z nacionalsocializmom kot delom njegove mlade angažirane filozofije. Med dobro odmerjenimi vprašanji, ki mu jih je po predavanju postavljala voditeljica večera Manca G. Renko, je bilo tudi to, ali se mora Evropa danes v času krize česa bati. Safranski je odgovoril, da si današnji Evropejci vojne sploh ne morejo več predstavljati, kar je zelo velik dosežek, ki ga je treba braniti.
V filozofskem tandemu na TV
Poleg biografij o E. T. A Hoffmanu in Heideggerju je napisal tudi življenjepise o Arthurju Schopenhauerju, Friedrichu Nietzscheju, ki ga lahko beremo tudi v slovenščini, in Friedrichu Schillerju, natančno pa se je lotil tudi prijateljstva med Goethejem in Schillerjem. Eno od knjig je posvetil tudi romantiki in jo podnaslovil Nemška afera, kar nakazuje tako neko mero škandaloznosti in odmevnosti obdobja kot tudi njegov čutni naboj. Podpisal se je tudi pod odmevni deli Koliko resnice potrebuje človek in Koliko globalizacije prenese človek. Odlika njegovih del je, da so strokovna in obenem dobro napisana.
Ko piše o Heideggerju, skozi njegov osebni in filozofski razvoj predstavlja tudi miselna in politična dogajanja tistega časa, in ko pripoveduje o Nietzscheju, bralcu daje vpogled v bistvo njegove misli. Ko Safranski govori o globalizaciji, nazorno pokaže, kako se je zgodilo, da je nekoč pojem velikanskega prostranstva postal zapor in prostor histerije.
Od leta 2002 Safranski in filozof Peter Sloterdijk na nemški televiziji ZDF moderirata zelo gledano oddajo Das Philosophische Quartett (Filozofski kvartet), v kateri se o aktualnih temah pogovarjata s povabljenima gostoma.
Ta čas se ukvarja z Goethejevo biografijo, ki bo podnaslovljena Umetniško delo življenja (Das Kunstwerk des Lebens). Tako bo sklenil svojevrstno trilogijo, ki se je začela s Schillerjem, nadaljevala s prijateljstvom med Goethejem in Schillerjem, končala pa se bo z Goethejem. Hkrati piše tudi obsežnejši esej, v katerem se ukvarja z vprašanjem, kaj je čas. Njegova dela so prevedena v šestnajst jezikov, prejel pa je tudi več filozofskih in literarnih nagrad. Lani je prejel tudi nagrado za kadilca pipe leta, ki so jo pred njim dobili že Golo Mann, Helmut Kohl in Günter Grass.
