Tiskane izdaje
Sredi avgusta je bil, potem ko se je samoodpustil in samoupokojil prvi direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, v uradnem listu objavljen javni razpis za novega direktorja. Zanimanje je precejšnje, dobro obveščeni govorijo o sedemnajstih prijavah.
Preglov naslednik ali naslednica se bo moral soočiti s stanjem, na katerega je s famoznim zakonom za uravnoteženje javnih financ vplivala zdajšnja vlada: namesto predvidenih devetih zaposlenih je morala agencija doslej shajati s šestimi revolucionarni ukrepi novih oblasti (nekateri iz koalicije so o ukinjanju agencije govorili še pred volitvami, v programu zdaj vladajoče koalicijske stranke pa na primer samostojnega poglavja o kulturi ni bilo; spomnimo se, beseda knjiga je bila omenjena le v zvezah »zemljiška knjiga« ali »poslovna knjiga«) pa so odnesli še dva, pravzaprav so okoliščine še bolj varljive, superministrstvo oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se je namreč domislilo imenitnega varčevalnega ukrepa in okleščeni agenciji namignilo, da naj bi si denarce za plače zaposleni priskrbeli tako rekoč na trgu. Pregla so celo precej hudobno ošvrknili, da »ni pristopil k aktivnemu iskanju novih zunajproračunskih virov financiranja, kar mu sicer zakon o javni agenciji za knjigo omogoča in nalaga že od ustanovitve in kar je bil tudi cilj ustanovitve«.
Nenavadno se zdi, da so radikalni varčevalni ukrepi med vsemi javnimi agencijami in zavodi doleteli ravno instituciji, namenjeni blagostanju slovenske knjige in slovenskega filma, še bolj nenavadno je, da je med štirinajstimi zakonsko določenimi nalogami JAK resda tudi to, da »skrbi za pridobivanje neproračunskih sredstev in drugih virov financiranja za izvajanje strateških usmeritev na področju knjige«, a je – kot je razložil Pregl – »šele iz letošnjih pogovorov o tem na pristojnem ministrstvu JAK izvedela, da sem sodijo tudi stroški zaposlenih, ki izvajajo javno službo, ter vsi materialni stroški za izvajanje dela, vključno s stroški prostorov«.
Hummer da, knjiga ne
Uslužbenci javnih služb, kot sta JAK in Slovenski filmski center, naj denar za svoje plače, najem pisarn, računalnike in papir za fotokopirni stroj iščejo po svetu? Natančno tako, maja so zakonodajalci, ki očitno ne vedo zmeraj prav natančno, o čem sploh glasujejo oziroma jih zna kdo poučiti, kako se glasuje »pravilno«, potrdili zakon in s tem določilo, ki je poseglo v zakona o obeh javnih agencijah in določa, da lahko državna sredstva namenita zgolj za programske stroške agencije, ne pa za stroške tekočega poslovanja agencije.
Avtor zakona je vehementno dodal izjemo, ki dopušča obema agencijama drobtinice z bogataševe mize, v zakonu zdaj namreč o agenciji za knjigo piše takole: »v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih«. »Do največ« – lahko pa tudi manj, ostala potrebna sredstva za delovanje naj bodo torej nedavkoplačevalska, neproračunska.
To varčevanje – ki bo na leto prineslo okrog dvesto tisoč evrov prihranka in ima zdaj torej trdno zakonsko podlago – se dogaja v času, ko slovenski vojaki pomagajo vzdrževati pravo obliko demokracije in svobode v Afganistanu. Primerjava je imenitna: Pregl je večkrat, nazadnje tudi v pogovoru za Delova Ozadja, navedel »hudobno, a nazorno primerjavo«, da toliko na leto staneta dva slovenska vojaka v Afganistanu, no, le »dva od osemdesetih!«
Denar iz nogavice in tarife
V finančni stiski, ki je JAK privedla do začasne ustavitve financiranja različnih letošnjih že končanih razpisov oziroma projektov in strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo na primer prisililo k beračenju pri podjetjih s prošnjo za donacije, s katerimi bi lahko izpeljali izdajanje znanstvenega tiska, so se na JAK domislili dveh novih virov sredstev: začasen, enkraten obliž na finančno rano je prihranjeni denar iz poslovnih let 2008–2011 (vlada je milostno sprejela sklep, s katerim je potrdila uporabo presežka prihodkov nad odhodki JAK v vrednosti nekaj več kot 57.800 evrov), drugi vir pa bo priskrbela uvedba tarif za prijavitelje na razpise in prejemnike sredstev na enoletnih projektnih in večletnih programskih razpisih (to bo v resnici zmanjšalo višino vsakokratne subvencije, poleg tega bi se kdo lahko vprašal, zakaj morajo biti tako »kaznovani« le uporabniki javnih sredstev s področja založništva, drugi pa ne).
Majavi in upočasnjeni voz
Vlasta Vičič, vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo RS, ki je bila po odhodu Slavka Pregla imenovana največ za šest mesecev, pravi, da stvari na JAK – kar zadeva izplačevanje sredstev oziroma spremljanje že odobrenih projektov na področju knjižne in revijalne produkcije, mednarodnega sodelovanja, literarnih prireditev in bralne kulture – zdaj potekajo normalno. »Znanstveni tisk je zaradi dvakratnega nižanja sredstev in posledične priprave aneksov k pogodbam v slabšem položaju, izplačila so predvidena šele letos novembra. Sicer je že dokončna odločitev, ki jo je sicer že pred poletjem javno oznanil v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost dr. Borut Rončevič, da se celotno področje znanstvenega tiska (monografije, znanstveni periodični in poljudnoznanstveni periodični tisk) s 1. januarjem 2013 seli nazaj pod okrilje Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in precej dela je namenjeno pripravljanju zadev, arhiviranju starejših zadev itd.
Poleg tega se pripravljajo proračunski okviri za leti 2013–2014, podaljševanje sheme državnih pomoči in različna poročila v zvezi s tem, zaokrožuje se še nacionalni program kulture za naslednje obdobje, odprta je razprava o tarifah Javne agencije za knjigo in še kaj bi se našlo. Sicer pa tudi to: zaradi pomanjkanja sredstev je že odpadel vsakoletni mednarodni prevajalski seminar avgusta, priprave na nacionalno predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu potekajo, skušamo zbrati še izvenproračunska sredstva za ta namen.
Sodelovanje s svetom JAK, zlasti s predsednico sveta, je korektno in pozitivno, čeprav imamo vsi skupaj zvezane roke z uveljavitvijo ZUJF, ki natančno predpisuje sredstva in plačilo zaposlenih na JAK. Upamo, da bo čim prej izbran novi direktor ali direktorica JAK, ki bo sposoben premakniti naprej ta majavi in upočasnjeni voz.«
