Tiskane izdaje
Søren Aabye Kierkegaard (5. 5. 1813-11. 11. 1855) je s svojimi novimi koncepti, uvidi in interpretacijami pustil opazno sled v sodobni filozofiji (čeprav nekateri dvomijo, da je bil filozof v pravem pomenu besede), teologiji, literarni vedi, psihologiji in tudi na drugih prodročjih. Kljub oznaki »oče eksistencializma« je v risu filozofije nespregledljiva njegova kritika Hegla in nemških romantikov, v literarni vedi njegov prispevek k razumevanju in razvoju modernizma, v teologiji njegova analiza svetopisemskih likov in utemeljitev njihove relevantnosti za sodobnost in njegovi poskusi za revitalizacijo vere. Kierkegaard je slovel po svoji ironičnosti, parodičnosti, satiričnosti, humornosti in dekonstrukcijskih tehnikah, s katerimi je sprevračal konvencionalno sprejete vednost in vrednote.
Københavnska razstava, ki bo odprta do 28. septembra, bo na ogled ponudila različne dokumente, od Kierkegaardovega rojstnega lista do poslednjih besed, ki jih je zapisal. Razstava se poskuša približati trenutkom, ko se je lotil pisanja in spravil na papir zamisli, ki še danes navdihujejo, provocirajo in dajejo misliti bralcem povsod po svetu. Za študij njegovih del je precej razlogov, pravijo organizatorji razstave, tudi dvestote obletnice njegovega rojstva se bodo spomnili marsikje, od Evrope do Južne Amerike, od Združenih držav do Kitajske, »a začetna točka potovanja je København.«
Søren Kierkegaard je živel v danski prestolnici, menda jo je v vsem življenju zapustil le petkrat (enkrat je šel na Švedsko, štirikrat v Berlin), tu so shranjeni njegova pisma, rokopisi in zapiski, hrani jih posebni arhiv, ki je od leta 1997 na Unescovem seznamu svetovnega spomina. Na tokratni razstavi bodo ti dokumenti prvič postavljeni na ogled javnosti. Za štirinajstimi visokimi vrati so v danski kraljevi knjižnici v nizu tako imenovanih kreativnih postavitev pričarali različna obdobja Kierkegaardovega življenja in dela; za vrati s tablico Moja Regine se skriva rekonstruirana različica njegovega københavnskega luksuznega stanovanja, v sobi pa je na ogled več »ekstremno literarnih« pisem zaročenki Regine Olsen, odlomki iz dnevnikov, kjer dvomi o njuni enoletni zvezi, na koncu pa je še njegova oporoka, napisana več kot desetletje po prekinitvi zveze, v kateri vse svoje premoženje zapušča ravno njej.
Za vrati Corsair obiskovalce čaka neonsko zelen prostor s članki in ilustracijami, ki razgrinjajo trpek spor, povezan z istoimenskim satiričnim časopisom, ki je Kierkegaarda vodil k radikalizaciji njegovih verskih spisov.
Razstava ponuja tudi vpogled v manj znane plati njegovega življenja, na primer v spisje, ki ga je podpisal s psevdonimi in v katerem več izmišljenih glasov razpravlja o eksistencialističnih problemih, ki jih sprožajo izbira, strah, subjektivnost in paradoksi. Tu so tudi spisi, v katerih strogi in z različnimi strahovi in različnimi vrstami krivde obremenjeni verski pisec razgrinja stroge zahteve za res zvesto versko življenje in s katerimi je izzval uradno dansko cerkev.
Deset metrov dolga stena je posvečena Kierkegaardovim knjižnim izdajam z vsega sveta in kaže, kako daleč sta segla njegova intelektualna dediščina in njen vpliv.
S Kierkegaardovimi deli je slovenskim bralcem dobro postreženo, pogled v katalog Cobiss pokaže, da so v slovenskem prevodu izšla naslednja njegova dela: Z vidika mojega pisateljstva (2012), Dejanja ljubezni (2012), Etično-religiozni razpravici (2009), Strah in trepet (2005), Bolezen za smrt: krščanska psihološka razprava za spodbudo in prebujo; in Trije spodbudni govori (1987, 2004), Ali - ali: I. in II. del (2003), Živeči Kierkegaard - zbornik (1999), Dnevnik zapeljivca (roman, 1998), Pojem tesnobe: preprosto psihološko nazorno razmišljanje v smeri dogmatičnega problema izvirnega greha (1998), Ponovitev; Filozofske drobtinice ali Drobec filozofije (1987).
Sekundarne literature in del, v katerih je objavljen kak njegov krajši spis, je prav tako obilje: spletna stran Bukla oziroma Knjige na trgu navaja dela Kierkegaard - eksistencialna komunikacija (Primož Repar, 2009), Kierkegaard - vprašanje izbire (Primož Repar, 2009), Kierkegaard - eksistencialna komunikacija (Primož Repar, 2009), Na kratko o dolgčasu, lenobi in počitku (Simon Hajdini, 2012), Mistična podoba (Iva Jevtić, 2009), Zapuščeni svet (Miklavž Ocepek, 2007), Po žerjavici (Primož Repar, 2006), Poper in sol (Tim Oliver Wüster, 2006), Filozofija v kuhinji (Francesca Rigotti, 2005).
