Tiskane izdaje
Orwellova Živalska farma je tako rekoč obvezno branje za vse, ki ljubijo besedo, še posebej, če je ta nosilka zgodbe z več pomeni, polno mero simbolike, cinizma in humorja. Njena osrednja rdeča nit ostaja jasno avtorjevo stališče, da izkoriščanje zatiranih in prezrtih vodi v brezno zla, zato je bil Orwell oster zagovornik socialističnih načel.
Živalsko farmo je avtor podnaslovil kot pravljico, nekateri jo imenujejo politična satira, drugi basen za odrasle. Nekateri pravijo, da je pisatelj v romanu alegorično prikazal kvarjenje in propad socialističnih idej v času vladavine stalinizma v Rusiji, čeprav je sam zanikal, da se roman nanaša na stalinizem. Orwell skozi skorajda lahkotno zgodbo o zatiranih živalih ponudi žalosten pogled na mehanizme vseh režimov, ki temeljijo na diktatorstvu in zločinih.
Knjiga se začne, ko stari merjasec Major, ki so ga živali na farmi nadvse cenile in spoštovale, vsem »svojim« razodene vizijo svobodnih, torej nič več od človeka izkoriščanih živali. Živali na farmi se navdušijo nad idejo o lepi in srečni prihodnosti.
Pod vodstvom prašičev, ki so najbolj inteligentni in prevzamejo pobudo za upor, izženejo lastnika kmeta Jonesa in farmo preimenujejo v Živalsko. Določijo himno, zastavo in ostale simbole ter sedem zapovedi, načel animalizma, katerega osnovna misel je bratstvo vseh živali. Državo vodijo prašiči, a čeprav se zdi sprva kot v pravljici, si oblast kmalu nepošteno prisluži prašič Napoleon, ki s psi izžene Debelinka, postane tiran in začne spreminjati zapovedi. Zdaj imajo največ pravic prašiči, ostale živali pa morajo trdo delati.
Farmo na koncu preimenujejo nazaj v Graščinsko in ob kartanju se zabriše meja med ljudmi in prašiči. Svinje se postavijo na dve nogi in eno od načel animalizma – »Štiri noge dobro, dve nogi slabo« – se spremeni v »Štiri noge dobro, dve nogi boljše«.
Orwell s poosebitvijo živali opiše vse značilnosti tiranskih političnih sistemov. Dotakne se vseh področij; od zatiranja drugače mislečih posameznikov, zatekanja k prevaram in tudi umorom v politične namene, spreobračanja dejstev s pomočjo medijev do sadističnega izživljanja nad političnimi nasprotniki.
Nova izdaja Živalske farme je prvič na Slovenskem ilustrirana (risbe je prispeval priznani in nagrajeni slovenski ilustrator Peter Škerl), kar je velika dodana vrednost, saj je likovna podoba knjige z njegovimi črno-belimi risbami z dodatkom rdeče izjemna in domišljena. Rdeča nit Škerlove likovne pripovedi je krokar, »tisti izmuzljivi ptič, ki stoji ob strani, vedno je in ga hkrati ni, ki obljublja, a potem ne da ...«.
