Knjige so celo izrinile avtomobil iz garaže

A so šestdesetletniku iz Manile ponos in veselje. Kar je dobro, saj so mu dobesedno zavzele dom.

Objavljeno
22. september 2012 16.20
Z. R.
Z. R.

V spomin na starše, ki so mu privzgojili ljubezen do branja, je pred hišo postavil prvih sto knjig, z namenom, da bi si jih mimoidoči izposodili ali jih celo trajno obdržali. Razpletlo pa se je tako, da je danes pred njegovo hišo več tisoč knjig, pri čemer zavzemajo tudi večino njene notranjosti.

Tudi avtomobil je moral že davno zapustiti garažo in jo prepustiti »najboljšim prijateljicam«. Te so, kot pravi Hernando Guanlao, šestdesetletnik z vzdevkom Nanie, ki mu dnevi minevajo v centru Manile, njegov ponos in veselje. Kar je, kot so zapisali pri britanski BBC, kjer so njegovo zgodbo uvrstili v program Outlook, dobro, saj so mu dobesedno zavzele dom.

Svojo neformalno knjižnico oziroma – kot ji pravi sam – knjižni klub je ustanovil pred dvanajstimi leti, kmalu po smrti staršev, v okolju, kjer je stik revnejših prebivalcev s knjigami omejen – te povprečno stanejo 300 pesov ali malo več kot pet evrov (otroške so lahko tudi dvakrat dražje) –, pa se mu je pridružilo vse več donatorjev.

Svoje knjižnice, v kateri ne poznajo zamudnin, ne oglašuje, a ljudje najdejo pot do nje. In ona do njih. Guanlao najrevnejše predele Manile obiskuje s »knjižničnim biciklom«, opremljenim z veliko košaro, mrežo bralcev pa širi tudi daleč onkraj meja prestolnice. Več škatel knjig je odstopil kolegu v deset ur vožnje oddaljeni provinci Bicol, pomagati pa namerava tudi prijatelju, ki se je za podoben podvig odločil na skrajnem jugu države.

Nemara bodo njegove knjige s pomočjo somišljenikov odpotovale celo na otoka Sulu in Basilan, na območje, ki je precej bolj kot po branju znano po tem, da ja zatočišče za separatistične upornike. »Zdi se mi, da mi knjige govorijo. Zato se tudi tako množijo,« pravi. »Želijo krožiti in biti brane. Če jih postaviš v škatlo ali kabinet, jim narediš krivico.«