Kaj novega bomo po današnji dražbi delnic Mladinske knjige Založbe izvedeli o njeni prihodnosti in kaj bi založba pridobila ali izgubila, če bi jo kupila Učila? O tem finančni strokovnjak in ljudje, ki jim slovenski trg knjig ni daleč.
Sašo Stanovnik, vodja analiz skupine Alta, pravi, da ni najbolj pogosto, če bistveno manjše podjetje prevzema večje, nikakor pa ne gre za nenavadno dejanje. »Vse je odvisno od bilanc, prevzemne cene in strategije. V konkretnem primeru vidimo največjo težavo v tem, da je Skupina Mladinska knjiga premočno zadolžena, obenem pa je v zadnjih dveh letih ustvarila izgubo iz poslovanja. In čeprav imajo Učila International na drugi strani nizek finančni dolg in rastoč dobiček (ravno obratna slika), bi vključitev Mladinske knjige bistveno negativno spremenila tudi finančno stanje Učil.« Po Stanovnikovem mnenju bo moral novi lastnik MKZ uvesti kar precej sprememb pri prodaji in stroških, da se poplačajo visoki dolgovi, sama Učila pa bodo težko zagotovila financiranje prevzema. Res pa je, poudarja finančni strokovnjak, da ne pričakujejo visoke cene za MK, pač pa krepko nižjo od izklicne. To lahko prinese precejšnje spremembe za slovenski knjižni trg, odvisno od strategije novega lastnika. »Na drugi strani pa bi lahko bil pravi motiv za nakup le pridobitev nepremičnin.«
Slavko Pregl, pisatelj in nekdanji direktor Agencije za knjigo, poudarja: »Gospodarska družba, ki ima na leto pol milijona dobička, kupuje desetkrat večjo družbo. Pri tem jo spremljajo banke, kupnina znaša dvaindvajsetkratnik tega dobička.« Učila kot mlada založba, ki ocenjuje knjigo izključno po prodajnem uspehu, nabavlja torej založbo, staro tri četrt stoletja, z imenom doma in v svetu, katere »duhovno zakladnico tvori minulo in sedanje delo najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev, prevajalcev, ilustratorjev … V deželi, kjer ne odzvanja prevarantom, pač pa zvoni vsem nam, je to mogoče.« Država ima priložnost, da dolgoletni cinizem do slovenske knjige in intelektualnega dela z nekaj promili zneska, s katerim bomo plačevali bančne grehe, začne novo zgodbo v javnem interesu, še dodaja Pregl.
Mitja Čander, publicist in urednik, se vrača v devetdeseta, ko je mlada slovenska država knjigo opredelila kot tržno blago, izbrane naslove in podporne programe, ki sodijo v polje javnega interesa, pa se je odločila podpirati s subvencijami. »To je bil temelj za privatizacijo dotlej državnih založb z vso pripadajočo (knjigarniško) infrastrukturo vred. MK je zadnji in dejansko zelo poseben del te iste zgodbe.« Toda zakaj je danes tudi ta ugledna založba precej bolj ranljiva, kot bi lahko bila? »Po eni strani je postala žrtev lastniških akrobacij, po drugi strani pa tudi njena poslovna politika ni bila ustrezna. O tem pričajo dolgovi ob zgrešenih investicijah, praktično prepolovljeni prihodki skupine v času krize in ponavljajoča se čista izguba na ravni skupine.« Zdaj je na kocki več stvari, je prepričan Čander. »Najprej ugled blagovne znamke, tradicija in nakopičeno znanje. Nato programi v javnem interesu – MKZ skupaj s hčerinsko Cankarjevo založbo izda daleč največ subvencioniranih knjig. Najbolj pa utegne biti dramatično sesutje ali korenito preoblikovanje knjigotrške mreže, ki je odločilni prodajni kanal za zahtevnejše knjige. O tem, da knjigarne ne bi bile več knjigarne, se v začetku devetdesetih ni nihče spraševal. Krog je sklenjen, založniška tranzicija se končuje, pred nami so povsem negotovi časi. Brez ukrepanja države na ravni vlade in ne zgolj enega resorja je pred tisto slovensko knjigo, ki ne more stati zgolj nekaj evrov, prejkoslej le agonija.«
Milan Matos, nekdanji direktor MK, je prepričan, da banke niso pravi in dolgoročni lastniki, a negotovost in nekompetentnost se že odraža tudi v rezultatih poslovanja. »Vrednost družbe se zmanjšuje in treba je čimprej dobiti odgovorenga in kompetentnega lastnika. Mladinska knjiga je tega vredna zaradi svoje izjemne vloge na kulturnem, založniškem in knjigotrškem področju. Vsak lastnik, posebno če prihaja iz iste dejavnosti in bo investiral svoj denar, bo gotovo poskušal poslovati učinkovito in odgovorno. Tega si tudi čimprej želim.«