Tiskane izdaje
Predlog Zakona o knjigi je po polemični javni razpravi in različnih pripombah zainteresirane javnosti zdaj dobil drugo ime - Zakon o enotni ceni knjige - in nekatera spremenjena določila.
Precej pobud iz razprave so na ministrstvu upoštevali, nekaterih ne. Sledi medresorsko usklajevanje.
Osnutek Zakona o knjigi, je včeraj sporočilo ministrstvo za kulturo, je bil pripravljen na pobudo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, katere članstvo, 59 založb in knjigotržcev, z realiziranim prometom predstavlja 90 odstotkov panoge.
V okviru javne razprave so na ministrstvu prejeli 42 odzivov različnih predstavnikov zainteresirane javnosti: izmed prejetih pripomb jih deset izrecno podpira predlog zakona, štirje ga izrecno zavračajo, osemindvajset pa jih je na osnutek zakona podalo konstruktivne pripombe. Vse prispele pripombe so podrobno preučili, sporočajo z ministrstva, številne so upoštevali in zdaj pripravili osnutek Zakona o enotni ceni knjige, ki bo še v tem tednu poslan v medresorsko usklajevanje.
Spremenjeni osnutek zakona uvaja več novih rešitev: ime zakona je zdaj Zakon o enotni ceni knjige, obdobje veljavnosti enotne cene knjige se skrajšuje na 6 mesecev, predlog ukinja izjemo, ki je predvidevala krajše trajanje enotne cene knjige v primeru slabše prodaje, ne predvideva več popustov za člane knjižnih klubov, glede na skrajšano obdobje enotne cene knjige, zmanjšuje predvidene višine glob, Javna agencija za knjigo bo večino podatkov o knjigi pridobila neposredno od Narodne in univerzitetne knjižnice, predlog postavlja ustreznejšo opredelitev knjige, zvišuje najvišji dovoljeni popust na knjižnih sejmih in predstavitvenih dogodkih in med izjeme doda tudi knjige, ki jih založniki in knjigotržci prodajajo za interno uporabo zaposlenim.
Omenjene spremembe po mnenju ministrstva konsenz glede sprejemanja zakona nedvomno povečujejo, saj odgovarjajo na večino očitkov iz javne razprave, hkrati pa se ohranja bistvo zakona (enotna cena knjige po vseh prodajnih poteh najmanj šest mesecev). Zakon je sedaj po mnenju ministrstva enostavnejši, učinkovitejši in omogoča jasen nadzor nad izvajanjem.
Predlagani zakon, dodajajo na ministrstvu, rešuje nekaj pomembnih izzivov knjižnega trga in predstavlja pomemben korak k boljši dostopnosti knjige, kar je tudi izkušnja držav s takšno ureditvijo (Avstrija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Nizozemska).
Zakon po mnenju sestavljalcev ponuja nastavke za nadaljnji razvoj področja knjige: Javni agenciji za knjigo nalaga spremljanje knjižnega trga (evidentiranje prvega prodajnega dne) in jo s tem usmerja k analitičnemu spremljanju le tega in posledično k oblikovanju ustreznih razvojnih politik, založnike spodbuja k definiranju nekaterih skupnih nalog, denimo portala knjige na trgu, saj je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki tega ne premore, vse akterje na knjižnem trgu spodbuja, da ob uveljavitvi zakona izvedejo kampanjo za promocijo kupovanja knjig, kar bo prispevalo k razvoju bralne kulture, nenazadnje pa spreminja odnos bralcev do kupovanja knjig, ki je obremenjen s predsodki, da so slovenske knjige drage in težje dostopne.
