Tiskane izdaje
Z nagradami, literarnimi ali druge sorte, je pravzaprav vedno križ; tisti, ki jih dobijo, so zadovoljni, veseli in počaščeni, nekateri izmed tistih, ki jih ne dobijo, so razočarani, jezni ali užaloščeni, eni izmed tistih, ki so bili v žirijah, si manejo roke po dobro opravljenem delu, drugi, ki so bili nemara preglasovani, so slabe volje.
Tisti, ki niso v žirijah, so sploh najbolj pametni, jasno jim je, kdo bi nagrado moral dobiti in zakaj je tisti, ki jo je dobil, ne bi smel, in le redko so se pripravljeni strinjati z žirijami. V zvezi z nagradami, literarnimi ali drugačnimi, se rado omenja kuhinjo in štabe in se nasploh paranoično išče nekorektne in pretesne povezave med nagrajencem in žirijo. Ker sem podpisana urednica nekaterih knjig, ki so bile letos med nominirankami in nagrajenkami, bodo vrstice, ki sledijo, iz spodobnostnih razlogov predvsem pregledne in ne polemične narave.
Najboljši med domačimi
Pomudimo se najprej pri domačih nagradah, začenši s stanovsko desetnico. Letošnji finalisti so bili Cvetka Bevc s slikanico Pesem za vilo, Milan Dekleva s pesniško zbirko Pesmarica prvih besed, Aksinja Kermauner s taktilno slikanico Žiga špaget gre v širni svet, Miklavž Komelj s slikanico Kako sta se gospod in gospa pomirila, Majda Koren z ilustrirano knjigo Mici iz 2. a, Tone Pavček s pesnitvijo v slikaniški obliki Po morju plava kit, Slavko Pregl z romanom Geniji brez hlač, Primož Suhodolčan z ilustrirano knjigo Vitez brez krave, Bina Štampe Žmavc s pravljicami Cesar in roža ter Suzana Tratnik z ilustrirano knjigo Zafuškana Ganca.
Žirija se je letos izjemoma odločila za dve zmagovalki, in sicer za Cesarja in rožo ter Pesmarico prvih besed. Kot glavno se mi zastavlja vprašanje, zakaj je bila Cvetka Bevc zastopana s Pesmijo za vilo in ne s Škampi v glavi, ki bi ji v nasprotju s Pesmijo zagotovili močno kandidaturo.
Nagrado večernica si je v konkurenci Mateta Dolenca z ilustrirano knjigo kratkih zgodb Maščevanje male ostrige, Ferija Lainščka s pesniško knjigo Barvice, Petra Svetine z ilustrirano knjigo zgodbic Modrost nilskih konjev, Bine Štampe Žmavc s pesniško zbirko Roža v srcu ter Janje Vidmar s kratkim romanom Kebarie, prislužila knjiga Maščevanje male ostrige. Spet vprašanje – s čim so si mesto med peterico zagotovile Barvice?
Naziv izvirna slovenska slikanica, imenovana tudi nagrada Kristine Brenkove, je uplenila Urška
v verzih Andreja Rozmana - Roze in v podobah Zvonka Čoha, za ovratnik so jima dihali Ida Mlakar in Kristina Krhin s prozno slikanico Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, Tone Pavček in Suzi Bricelj s slikanico v verzih Po morju plava kit, Damijan Stepančič z avtorsko slikanico brez besedila Zgodba o sidru ter Peter Svetina in Damijan Stepančič s prozno slikanico Kako je Jaromir iskal srečo. Močna konkurenca in bržkone težak izbor, ki bi bil tako rekoč s kakršnim koli izidom povsem na mestu.
Nekoliko bolj interno Levstikovo nagrado, ki jo podeljuje Mladinska knjiga svojim avtorjem, si je za izvirne ilustracije prislužil Damijan Stepančič za Zgodbo o sidru, za izvirno besedilo Majda Koren za Mici iz 2. a, za življenjsko delo pa Svetlana Makarovič in Kostja Gatnik.
Poleg omenjenih se že vrsto let podeljuje tudi nagrada moja naj knjiga, o kateri odločajo mladi bralci sami; letos sta naj knjigi prerasli v naj zbirki, naziv sta si namreč prislužili zbirka Pozor, pravljice! Primoža Suhodolčana in Uroša Hrovata, med tujimi pa knjige iz zbirke Lov na pošasti Adama Blada in Steva Simsa. Med mladimi torej še vedno visoko kotira knjižno kratkočasenje ob zabavi in akciji.
V kontekstu mladinske književnosti je neizogibno omeniti tudi nagrade za ilustracije, ki jih podeljujejo na slovenskem bienalu ilustracije; nagrado Hinka Smrekarja za leto 2010 je prejel Danijel Demšar za Rožo v srcu, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo Melita Vovk, plaketo Hinka Smrekarja Zvonko Čoh za Urško in Alenka Sottler za Cesarja in rožo, priznanje Hinka Smrekarja pa Marjan Manček za Krilate in kosmate basni (verzi Nataše Konc Lorenzutti) in Damijan Stepančič za Zgodbo o sidru.
Najboljši domači med tujimi
Domači ustvarjalci se pojavljajo tudi med kandidati za prestižne mednarodne nagrade in med prejemniki mednarodnih priznanj za mladinsko književnost. Letos so se med prejemniki belih vran, priznanj, ki jih podeljuje Mednarodna mladinska knjižnica iz Münchna, znašle tri slovenske knjige: Cesar in roža, Modrost nilskih konjev in Zgodba o sidru.
Treba je dodati, da je izbor napravljen na podlagi knjig, ki jih založbe s celega sveta samoiniciativno pošljejo
v omenjeno knjižnico, kar pomeni, da ni pregledana celotna nacionalna sprotna produkcija (kar bi bilo pravzaprav nemogoče), a je izbor za Slovenijo vendarle reprezentativen ali, povedano drugače, nobena od trojice seznama ne zaseda neupravičeno (o Modrosti nilskih konjev in Zgodbi o sidru si drznem soditi sama, o Cesarju in roži morate pač presoditi sami, ker bi se v nasprotnem primeru znašla v nespodobni dvojni vlogi urednika in kritika).
Med kandidati za Andersenovo nagrado 2012, ki velja za Nobelovo nagrado za otroško in mladinsko literaturo, sta naša ustvarjalca Tone Pavček in Alenka Sottler, slovenska kandidatka za nagrado Astrid Lindgren 2011 je bila Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič), kandidati za leto 2012 pa še niso znani.
Na častno listo IBBY so bili leta 2010 uvrščeni Janja Vidmar z romanom Angie, Damijan Stepančič z ilustracijami k dvojezični pesniški zbirki Majhnice in majnice Toneta Pavčka in Milan Dekleva za prevod verzificiranega slikaniškega besedila Bi se gnetli na tej metli Julie Donaldson in Axla Schefflerja. Slovenski kandidati za leto 2012 še niso dokončno potrjeni.
Poleg omenjenega domače skupine, projekti, institucije itd., ki skrbijo za promocijo branja, kandidirajo tudi za nagrado IBBY Asahi –
leta 2010 je bil nominiran projekt Romi, povabljeni v knjižnico v organizaciji Ljudske knjižnice Metlika, v letu 2012 pa bo kandidiralo Društvo Bralna značka Slovenije.
Nove nagrade na področju mladinske književnosti
Prispevka o nagradah s področja mladinske književnosti seveda ne gre končati brez omembe novo ustanovljenih nagrad in priznanj; kar dve sta se namreč porodili in prvič podelili v preteklem letu. Nagrado in priznanja za promocijo mladinske književnosti je začela podeljevati Slovenska sekcija IBBY. Lansko leto je nagrado prejel Jože Zupan, promotor branja in mladinske književnosti, profesor slovenščine in nekdanji ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka, priznanja pa knjižničarki Barbara Hanuš in Nevenka Mandelj ter strokovna vodja otroškega oddelka Knjigarne Konzorcij Bedita Mlinar.
Omenjeni nagradi in priznanjem so se lani pridružila še priznanja zlata hruška, ki jih Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo
v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY podeljuje v treh kategorijah: najboljši izvirni slovenski mladinski leposlovni knjigi, najboljši izvirni slovenski mladinski poučni knjigi in najboljši prevedeni mladinski leposlovni knjigi.
Priznanja v vseh treh kategorijah se podeljuje vrhunskim založniškim izdelkom, kar pomeni, da se v presojo vzame knjigo kot celoto, torej besedilo, prevod, ilustracije (če gre za slikanico ali ilustrirano knjigo), oblikovanje, tisk in podobno. Lanskoletni prejemniki priznanj zlata hruška so pesniška zbirka Naročje kamenčkov (Saša Vegri in Damijan Stepančič, uredil dr. Igor Saksida, založba Miš), poučna knjiga Kako sem otrokom razložil demokracijo (Miro Cerar in Izar Lunaček, uredil Zdravko Duša, Cankarjeva založba) in »roman v besedi in sliki« Hugo Cabret (Brian Selznick, prevedel Andrej Hiti Ožinger, uredil Boštjan Gorenc, Mladinska knjiga).
Letošnji prejemniki do tega trenutka še niso znani. Velja pa opozoriti, da priznanj zlata hruška ne gre zamenjevati z zlatimi hruškami, izborom najboljših knjig preteklega leta, ki je objavljen v vsakoletnem Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig.
Morebiti se kdo mršči ob navajanju na novo ustanovljenih nagrad in priznanj in v tem vidi potrditev zbadljivih namigovanj, da slejkoprej dobi nagrado vsak, če se le postavi v vrsto. Narobe – prvič, Slovenska sekcija IBBY podeljuje nagrado in priznanja za področje, ki je izjemno pomembno, a mu doslej, razen v omejenih krogih, ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Drugič – priznanja zlata hruška so edina v našem prostoru, ki izhajajo iz celoletne produkcije mladinskih knjig (iz očitnih razlogov vsako leto za eno leto nazaj) in hkrati bržkone najbolj opozarjajo na pomen skrbnega uredniškega in založniškega dela. Tretjič – glede na naravnost osupljivo število letno izdanih izvirnih slovenskih in prevedenih mladinskih knjig je vsakršno izpostavljanje vrhunskih in dobrih knjig več kot dobrodošlo.
Nagrade podeljene,
knjige (vas) čakajo
Letošnje (in deloma preteklo) leto je torej z nagradami za mladinsko književnost prineslo kar nekaj knjig, vrednih branja, bodisi v obliki nagrajenk bodisi nominirank. Prav tako se letos ne kiti z nagrado nobena knjiga, ki se v skladu
s kritiškimi načeli podpisane res ne bi smela, kar se občasno vendarle pripeti in me v najboljšem primeru začudi in v najslabšem razjezi,
s čimer ni rečeno, da ne bi bil v katerem od letošnjih primerov izid ob drugačni konstelaciji članov žirij (upravičeno) nekoliko drugačen. Toliko o »pametnih« iz uvoda. Pa vendar – z izpisom nekaterih naslovov, ki se, nekateri tudi po večkrat, pojavljajo v zgornjih vrsticah, sploh pa z dodatkom zlatih hrušk in posebej izpostavljenih dobrih knjig iz že omenjenih priročnikov, bo nastal kar lep seznam izbranih oziroma odbranih mladinskih knjig.
