Nastopil je čas za bralne teroriste

Letošnji 18. Slovenski dnevi knjige so na ljubljanski Kongresni trg prinesli precejšen sejemski vrvež, zaradi popustov pri cenah knjig (ni jih malo, ki so jim postavili ceno en, tri ali pet evrov!) tudi prijazno pomladno pot do knjig in bogat spremljevalni program.

Kot gostujoče institucije, ki stavijo (tudi) na knjigo in branje, se na ljubljanskem Kongresnem trgu z ustvarjalnimi delavnicami letos predstavljajo Pionirski dom, Hiša eksperimentov (včerajšnje eksperimentiranje v velikimi milnimi baloni je zmotilo začasno pomanjkanje vode) in drugič zapored Kinodvor.

Včerajšnjega literarnega kviza Kinodvora, namenjega učencem druge in tretje triade, so se udeležili bralci z ljubljanske osnovne šole Prule in se pomerili v poznavanju literature, tiste iz beril in tiste druge, ki jo izbrskaš v knjižnici. Kje je živela Astrid Lindgren? Kaj pomeni rek Jabolko ne pade daleč od drevesa? – to so bila le vprašanja za ogrevanje, sledila so taka, ob katerih je bilo treba veliko bolj pobrskati po spominu in jih je spletla mladinska pisateljica Majda Koren.

Še prej je mlajše bralce v dobro voljo spravil profesor Zmeda: igralec Tomaž Gubenšek poskuša otrokom pokazati stvari, mimo katerih hodijo vsak dan in jih mogoče sploh ne opazijo, in nasploh išče nove poglede, nove pomene, nova zvenenja, nove tišine, nove nasmehe in nove besede. Pri profesorju Zmedi nobeno vprašanje ni neumno ali napačno, noben komentar nezaželen in nobena misel nepotrebna.

Knjige na Kongresnem trgu sicer letos prodaja petintrideset založb na osemintridesetih stojnicah (nekaj zaslužka so morali odšteti za najemnino), pravi Nina Kokelj iz Društva slovenskih pisateljev, do konca praznovanja Svetovnega dneva knjige, ki ga v Sloveniji edini praznujemo ves teden (torkovega prazničnega literarnega maratona v paviljonu na Kongresnem trgu, ki se je začel ob sedmih in sklenil malce pred polnočjo, se je udeležilo več kot štirideset avtorjev), pa se bo skupaj zvrstilo tristo dogodkov, z njimi in s cenejšimi knjigami pa si bo po ocenah organizatorjev dneve popestrilo okrog petindvajset tisoč obiskovalcev. Koliko knjig bodo kupili? Sodeč po včerajšnji dopoldanski prodaji pod žgočim soncem se jih bo kar nabralo. Nekaj sence za branje se pa tudi že najde.

Koper: Slabo se piše knjigi

»Pusti poezijo, sine. Ni tu denarja nobenega. Naj jo pišejo Belorusi, oni tako nimajo kaj izgubiti.« To je ena od pesmi Esada Babačiča iz zbirke Divan. Avtor in pevka Vita Mavrič sta v sredo zvečer na koprski Pravljici za lahko noč, eni od prireditev, ki vrejo te dni knjigi v čast po Kopru, predvsem na Prešernovem trgu, pred knjigarno Libris, spregovorila o branju in knjigah, o življenju pisca.

Slabo se piše knjigi, zato jih moramo prodajati po 4,99 evra. Samo upamo lahko, da se bodo časi spremenili. Dneve knjige smo ob znanem koprskem Da Pontejevem vodnjaku prvič organizirali pred 18 leti,« pove Alojzija Zavnik, ki je skupaj s hčerko Ingrid Celestina glavni motor razgibanega koprskega knjižnega dogajanja. Včeraj sta JSKS Ivanča Gorica in Gajbla predstavila prevode Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji gori. Vse dni pa sta mentorici učiteljica Darinka Bertok in knjižničarka Mateja Poljšak na Prešernovem trgu s šestošolci šole Antona Ukmarja v okviru tehniških dnevov vodili delavnico izdelavo knjige. »Šolarji so najprej napisali vsak svojo pravljico, dodali so naslov in besedilo, ki sodi h knjigi, zdaj rišejo ilustracije, potem knjižice zvežemo, pripravimo platnice, vse obrežemo in zlepimo... Na koncu bo vsak od njih izdal svojo knjižico, imeli bomo kakih 60 izvirnih knjig, pravljic,« smo zvedeli včeraj. Učenci osmih razredov iz gledališkega krožka pa so pod mentorstvom Patricije Kravanja izvedli akcijo Anonymousi s knjigami, bralni teroristi. Na najbolj miroljubno možen »teroristični« način (z branjem knjig v javnosti) so mimoidoče opozarjali, da je branje pravzaprav kulturen »šport«.

Na svetovni dan knjige je društvo Skala iz Kubeda v Pretorski palači predstavila tudi zbirko Pesmi in zapisi Alojza Kocjančiča. Posvečena je bila 100-letnici rojstva tega priljubljenega duhovnika in pesnika slovenske Istre, ki ga je Tone Pavček označil za svečenika besede. Esad Babačič pravi: »Kdor prvi podvomi, ta zmaga. Tudi to je ljubezen.«

Maribor: Odlična lokacija, veliko knjig

Ker so dnevi knjige v Mariboru sovpadli s težko pričakovanimi prvimi na poletje dišečimi dnevi, je prizorišče na Grajskem trgu, najpriljubljenejšem kraju za lovljenje sončnih žarkov med Mariborčani, idealno prizorišče za letošnje Dneve knjige.

Organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor so postregli z obširnim programom, nabranim okoli letošnje osrednje teme »Družbeno odgovorna književnost: čas za akcijo«, zato trg ni bil prazen niti dopoldne, ko so prevladovali otroci bližnjih vrtcev in šolarji, ne popoldne, ko so jih zamenjali odrasli in družine.

Na približno petnajstih stojnicah so svoje knjige predstavile in naprodaj ponudile založbe, osrednji temi primerno so iz Pekarne so pripeljali posebno Knjižnico tete Rose z družbeno-angažirano, uporniško in radikalno literaturo. Likovni umetnik Jože Šubic je predstavil svoje »termično obdelane« Vroče knjige, kiparka Aleksandra Saška Gruden razstavo oblek za knjige, umetnica Tina Hlevnjaka pa je iz odpisanih knjig izdelala unikatne torbice.

Otrokom je bila vse dni namenjena izposojevalnica knjig čitalnica na jasi in ustvarjalne delavnice, na osrednjem odru so se zvrstili številni dogodki; otroške gledališke predstave, recitacija, koncerti, predstavitve literature. Pri programu je z MKC sodelovalo več kot tridesetimi lokalnih, regionalnih in nacionalnih društev, zavodov, knjižnic, knjigarn, založb, šol, ki so tako ali drugače povezane z literaturo in s knjigo.

Čeprav je Grajski trg osrednja točka festivala, se je ves teden »dogajalo« tudi na drugih točkah mesta; osrednji dogodek je bil sredin pogovor s pisateljem, esejistom in zdravnikom Alojzom Ihanom v prenovljenem Vetrinjskem dvorcu. Med drugim je govoril o položaju intelektualca v družbi in njegovem boju za lastno eksistenco in pozornost publike. Kljub temu je za Ihana družbena angažiranost vrlina, h kateri je potrebno stremeti tako v vsakdanjem življenju kot v literaturi.

Včeraj je bil na programu še en z zanimiv gost, norveški pisatelj Per Petterson, avtor odličnega romana Konje krast. Avtorja letošnjega maturitetnega romana bodo popoldne predstavili na Prvi gimnaziji.

Celje:

»Vsaj nekaj dni se o knjigi piše in sliši, potem pa je spet vse po starem,« reče Božo Mulej iz knjigarne Antika, ko se nasproti Metropola ustavi pri knjižni tržnici pod šotorom. Za nekaj dni so ga ob dnevih knjige tam postavili in v njem se zaradi ugodnih cen novih in rabljenih knjig ustavljajo naključni mimoidoči, listajo in si ogledujejo, kupijo knjigo, dve za evro ali manj, kakšno tudi dražjo.

Knjigarna in antikvariat Antika, Osrednja knjižnica Celje, Celjska Mohorjeva družba in Mestni kino Metropol so letos dneve knjige v Celju pripravili skupaj in vsak ima svoj program. V kinu seveda vrtijo dobre filme, drugod se ves teden vrstijo literarni večeri, na katere so prišli Ilijem Stogoff, Vita Mavrič in Esad Babačič. V Knjižnici pri Mišku Knjižku imajo program za otroke, na Muzejski trg so lahko ljudje knjige prinesli v dar drugim, Karel Rustja je predstavil knjigo o Zgodovini železnic na Štajerskem ... V osrednji knjižnici so predstavljali digitalizirane knjige in obiskovalci so si za osebnega vodnika po elektronski uporabi knjižnice lahko izbrali svojega knjižničarja. V Mohorjevi dvorani so se ljudje z gorskim tekačem Nejcem Kuharjem pogovarjali o knjigi Kiliana Jorneta Burgadaja Teči ali umreti.

»Kupcev in zanimanja za knjige je v teh dneh res več,« pojasnjuje Mulej. »Ne samo na stojnicah, tudi v celjske knjigarne jih zaide več. A zgolj s tem ne smemo biti zadovoljni. Če gre lahko toliko denarja za reklamiranje avtomobilov in mobilnih telefonov, bi lahko po vzoru Hrvaške tudi pri nas kakšen odstotek od oglasnih kampanj namenili za promocijo knjige. Jaz bi to uvedel kar z zakonom,« je Mulej odločen, »pa iz tega seveda ne bo nič.«

Tudi založniki, knjigarnarji, knjižničarji in avtorji se o tem sprejo takoj, ko se začnemo pogovarjati.