Tiskane izdaje
Kot vsako leto se tudi letos veliko špekulira, kdo bi lahko dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Ime nagrajenca bo švedska akademija sporočila danes ob 13. uri. Do zadnjega hipa bodo v literarnem in založniškem zakulisju krožila ena imena ter na stavnicah večinoma druga.
Na stavnicah se že nekaj zadnjih dni najvišje uvršča po svetu dobro znan in priljubljen Japonec Haruki Murakami. Tekmece ima v Ircu Williamu Trevorju, Kitajcu Mou Yanu, Nizozemcu Ceesu Nooteboomu, Milanu Kunderi, Čehu, ki živi v Franciji, Američanu Philipu Rothu, Italijanu Umbertu Ecu ...
Vsa ta imena se na stavnicah pojavljajo že več zadnjih let, poleg njih še Ismail Kadare, Chinua Achebe, Amos Oz, Don DeLillo, Thomas Pynchon, Ian McEwan, Kazuo Išiguro ... Največ imen je, kot ponavadi, iz Evrope.
V literarnih krogih menijo, da je letos spet nastopil čas za žensko. Med njimi največkrat omenjajo kanadsko pisateljico Alice Munro, njeno rojakinjo pesnico Anne Carson in Nawal El Saadawi iz Egipta. Zanimivo je, da ne pripisujejo velikih možnosti odlični kanadski pisateljici Margaret Atwood. V stoletju podeljevanja Nobelovih nagrad je bilo za književnost nagrajenih vsega dvanajst žensk.
In ni malo tistih, ki so prepričani, da bodo po dolgih letih na vrsti ZDA. Zadnja Nobelova nagrajenka iz te države je bila Toni Morrison leta 1993. Američani imajo kar nekaj izvrstnih književnikov, ki jim švedska akademija, tak je vtis, ni preveč naklonjena.
Zanemarljive možnosti za izbiro imajo mlajši od štirideset let, če upoštevamo, da sta bila do zdaj najmlajša nagrajenca 41-letni Rudyard Kipling in 44-letni Albert Camus.
Nagrajenca je vnaprej težko uganiti, pogosto je objava njegovega imena presenečenje. Dobiti Nobelovo nagrado ni le izjemna čast (prav za književnost je najbolj prestižna med vsemi kategorijami), ampak nagrajenec postane bogatejši za približno milijon evrov. Letos je sicer znesek nekoliko nižji, 940.000 evrov, zaradi razmer na borzi, so sporočili v odboru za nagrade v Stockholmu.
