Tiskane izdaje
Še ob svetlem nebu se je ob svetovnem dnevu knjige začela prva mednarodna Noč knjige, ki ji je uspelo napolniti knjigarne in zadržati bralce budne do poznih nočnih ur.
Dolga noč se je v prestolnici začela s sprehodom po Križevniški ulici, ki se je opomladila z rožami in klopmi, okrašenimi s citati Kosovelovih pesmi, ali nagovorom organizatorjev v starinski veliki dvorani Narodne univerzitetne knjižnice. Lahko ste se podali v Tivoli razkrivat, kakšne misli vam skrivajo drevesne krošnje. Ali pa se zatekli v sproščen, hudomušen, komičen začetek noči, za katerega je poskrbela improkomedija.
Veliko miselne vadbe po mestu
»Branje je posebna oblika miselne vadbe, ki lahko, če jo človek uporablja, zelo razširi njegov svet,« je ob prireditvi povedala pisateljica Urška Sterle. In te miselne vadbe ni manjkalo nikjer. Bolj ko so se dogodki vrstili drug za drugim in bolj ko se je začelo temniti, bolj so kulturni navdušenci hiteli od enega mestnega kotička do drugega, da ne bi zamudili kakšnega knjižnega momenta.
Radovednežev se je trlo povsod, a največji revolucionarni preobrat so doživele knjigarne. Razpoloženje je namreč presenetilo vse, ki so navajeni samega, tihega sprehajanja po prodajalnah knjig, saj je včerajšnjo noč zaznamoval vrvež ljudi, ki so množično kupovali knjige. Še nevidena slika je tako izpolnila željo, povezano s projektom, kot jo je opisala glavna urednica pri založbi Sanje Tjaša Koprivec: »Želja je povečati obisk v knjigarnah in spodbujati kulturo nakupovanja knjig. Pomembno je, da knjigo poseduješ, ker se na ta način tudi z njo drugače pogovarjaš.«
Knjiga – gradnik narodove identitete
Medtem ko so literarni ustvarjalci želeli čim bolje promovirati svoje stvaritve, je Noč knjige bralcem prinesla nekaj novega. Poleg pogovorov z uveljavljenimi pisatelji so namreč obiskovalci lahko spoznavali fotografske knjige, ki so sicer po mnenju fotografa Joca Žnidaršiča bolj primerne za dnevno kot nočno gledanje, poslušali mlade rime na Metelkovi, se prepuščali triminutnim zgodbam, ki jih pišeta GLBT proza in poezija, se udeležili čajanke ali pa gledali improvizirane zgodbe na podlagi izbranih haikujev.
»Noč knjige želi prebujati zavest o teži knjige, o njenem neizbrisnem pečatu, ki ga ima v naših življenjih, in o tem, kako so knjige prebujevalke avtorefleksije in refleksije strasti,« je še povedala Koprivčeva in dodala, da je namen projekta »povezovati ideje in opozarjati javnost, da je knjiga neizbrisen gradnik narodove identitete in naš osebni kulturni prapor«.
Hkrati pa je takšna, vsem vidna prireditev nova možnost za pritegnitev mlade generacije, meni Jana S. Rošker, sinologinja in avtorica multimedijskega projekta Puščavnik, ki je potekal na filozofski fakulteti. Knjige po njenem mnenju ne more nadomestiti nobena elektronika, zanimanje zanjo pa glede na obisk mladih na včerajšnjem dogodku narašča.
Pomemben dogodek tudi za pisatelje in pesnike
»Pisateljem vsak projekt, ki promovira knjigo kot umetnost, omogoča stik z občinstvom. Ta občutek, da si soočen s svojim bralstvom, ki je drugače anonimno, je zelo hvaležen in ti napolni baterije. Tako gre beseda naprej. Samo občinstvo pa tako spoznava nove stvari, neke stvari, ki bi jih zlahka spregledalo, in to bogati družbo,« še dodaja Sterletova.
Noč knjige je omogočila literarnim ustvarjalcem druženje s svojimi bralci, ki so jim lahko postavljali vprašanja, dobili podpisane knjige in med seboj v sproščenem, ponekod celo z lučkami opremljenem romantičnem vzdušju debatirali o književnih likih in življenju nasploh.
Ko se prebudi otrok v tebi
Pravljica za lahko noč. A ne za otroke, ampak za odrasle. Včeraj so pripovedovalci v raznih knjigarnah nagovarjali predvsem odraslo občinstvo, ki se je v trenutku prelevilo v otroško, z značilnimi širokimi, radovednimi očmi, tišino in sledenjem pripovedovalčevi naraciji. Tako so poslušalci pred spanjem obudili otroške spomine in se počasi podali v spanec, poln domišljijskih sanj.
