Po letih, ko je Javna agencija za knjigo na knjižnih sejmih predstavljala produkcijo slovenskih založnikov z belo-rdečimi panoji, na katerih so bili črno-beli portreti izpostavljenih avtorjev, je prišel čas za spremembo.
Tokrat slovenska sejemska stojnica na frankfurtskem knjižnem sejmu – meri relativno skromnih
Višja svetovalka z Javne agencije za knjigo Katja Stergar nam je povedala, da je agencija znova poskrbela, da so založbe vpisane v katalog kot sorazstavljalci, na slovenski stojnici jim je bila omogočena brezplačna predstavitev do dvanajstih naslovov iz letošnjega in lanskega leta, vendar je bilo nekaterim založnikom to očitno odveč in niso poskrbeli za izvode knjig. JAK sicer na slovenski nacionalni stojnici že četrto leto zapored gosti mrežo Traduki; na stojnici so predstavljene najnovejše knjige, ki so izšle s finančno in strokovno pomočjo mreže.
Več slovenskih založb se v Frankfurtu predstavlja samostojno: Mladinska knjiga v najbolj prestižni in poslovno zanimivi »ameriški« dvorani 8, Sanje, Wieser, Drava in Študentska založba, slednja kot že lep čas v sodelovanju z zagrebško založbo Faktura pod skupnim imenom Read Central – dobra literatura iz srednje Evrope.
Letošnji sejem se je sicer začel z velikim optimizmom, ki ga je navdihnilo živahno predsejemsko trgovanje z naslovi. Opazovalci komentirajo, da se je globalna založniška panoga očitno izvila iz krize, vdor digitalnega založništva pa analognemu ni škodil: na tako imenovanem založniškem zajtrku je predstavnik spletne knjigarne in založbe Amazon Russ Grandinetti v predavanju o spletni prodaji knjig pokazal impresivne tabele, na katerih je videti, da spletna prodaja tiskanih in elektronskih naslovov zadnja tri leta strmo narašča.
ZDA in Velika Britanija sta v tem pogledu sicer svet zase: v ZDA je spletna prodaja lani dosegla 47 odstotkov, v Veliki Britaniji 37 odstotkov. Kanibalizacije ni videti, je opozoril Grandinetti, na več primerih je pokazal, da je prodaja e-knjige pri istem naslovu celo za 35 odstotkov dvignila tudi prodajo tiskane različice.