Ob drugi obletnici javne agencije za knjigo

»Za zdaj je količina lepega 
večja od količine neumnega« pravi direktor javne agencije za knjigo Slavko Pregl, ki meni, da jim je uspelo veliko postoriti. Založniki nihajo 
med pohvalami in kritikami. Neda Pagon je skeptična do ustanavljanja vsakršnih agencij.

Objavljeno
14. marec 2011 19.28
Posodobljeno
14. marec 2011 19.28
V.P.S., kultura
V.P.S., kultura
»Ko so ljudje prisiljeni varčevati, je nakup knjige ena prvih stvari, ki se ji odrečejo,« pravi Rudi Zaman, direktor založbe Didakta in predsednik Zbornice založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS. Gospodarska kriza je po njegovih besedah prav zaradi tega precej udarila po založništvu. Upad prodaje se pozna predvsem pri kakovostnem leposlovju, nekoliko manj pri otroških knjigah. Zelo verjetno je, da bo kar nekaj založb propadlo, predvsem tiste, ki imajo zahtevnejši program, opozarja Zaman.

Druga možnost je, da se bodo založbe poskušale rešiti z izdajanjem lahkotnejše, komercialne literature. V tak neugoden trenutek gospodarske črne luknje je padla ustanovitev Javne agencije za knjigo RS (JAK) pred dvema letoma. Naloga, da bi celostno rešila položaj knjige na Slovenskem, je seveda še težja, kot bi bila, če država ne bi bila prisiljena zategovati proračunskega pasu. Kaj od zastavljenega je torej JAK v dveh letih uspelo uresničiti in kaj je ostalo nerešeno? O tem je na tiskovni konferenci govorilo vodstvo agencije, povprašali smo tudi nekaj »ljudi s terena«, založnikov, ki jim je izdajanje knjig vsakodnevni­ kruh.

Vodstvo JAK v gradivu za novinarje na vprašanje, kaj je drugače, odkar imamo agencijo, odgovarja na kratko: »Precej!« Med novosti sodijo vzpostavitev dialoga s strokovno javnostjo, dvig minimalno zahtevanih honorarjev pri subvencioniranih knjigah, povečanje števila štipendij, uvedba novih pristopov pri mednarodni promociji slovenske literature, predlog spremembe 
v sistemu knjižničnega nadomestila, sofinanciranje programov, namenjenih preoblikovanju knjigarn v kulturna središča, uvajanje novih oblik širjenja bralne kulture, povečevanje podpore izobraževanju založniških in mentorskih delavcev, uvedba novosti v razpisih za sofinanciranje programov na področju knjižne in revijalne produkcije in še marsikaj.

V letu 2010 so sofinancirali 402 knjižna naslova, 35 revij, 25 večletnih zahtevnejših knjižnih projektov (denimo prevajanje temeljnih antičnih del) in podprli 23 knjigarn. Vse to so zmogli s proračunom, težkim 6,2 milijona evrov (brez denarja za znanstvene publikacije). V letu 2011 se bo znižal na 6,1 milijona evrov, kar pomeni, da bo tudi nominalno manjši.

Direktor JAK Slavko Pregl meni, da so rezultati dela dobri. Po ­njegovih besedah je večina sodelujočih zadovoljna, toda to je molčeča večina, saj so, kot vedno, bolj glasni nezadovoljni. Tudi predsednica sveta JAK Barbara Koželj Podlogar meni, da se je v dveh letih odločitev za ustanovitev JAK izkazala za ustrezno. Agencija po njenem upošteva oziroma strokovno predela, kar ji naloži njen svet, ki ima 
v primerjavi s sveti drugih javnih zavodov najbolj demokratično sestavo, saj je v njem več predstavnikov strokovne javnosti kot predstavnikov ustanovitelja.

Dobro se je tudi obneslo, da JAK združuje dejavnost dveh ministrstev, ministrstva za kulturo in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.­ Zadovoljna je s promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike v tujini, česar ministrstvo prej ni moglo izvajati.

Pri iskanju dodatnih virov financiranja zaradi splošne situacije niso bili zelo uspešni, upajo, da bo v prihodnje bolje. Katja Stergar, ki je pristojna za mednarodno promocijo JAK, je opozorila, se priprav-ljajo predstavitve na leipziškem in bolonjskem knjižnem sejmu, in to z novimi brošurami. Slavko Pregl je poudaril, da bo z veseljem delal na JAK, dokler bo količina lepega večja od količine neumnosti, s katerimi se srečuje. Trenutno to še velja.

O problemu, ki je v zadnjih dneh vznemiril nekatere založnike in prireditelje raznih literarnih dogodkov, namreč, da morajo pri posameznih projektih agenciji polagati račune tudi za stroške, ki jih agencija ni sofinancirala, je Slavko Pregl dejal, da hočejo s tem le preveriti, ali je bil projekt izveden 
v taki vrednosti, kot je bil prijavljen. Razumejo, da je to za nekatere prijavitelje težava, zato se bodo 
v prihodnje osredotočili na tisti del, ki ga sofinancira JAK.