Tiskane izdaje
Z novo knjižnico se je birminghamski mestni svet odločil nadomestiti doslejšnjo osrednjo birminghamsko knjižnico v modernistični betonski stavbi iz sredine sedemdesetih let.
Birminghamski svetniki so odločitev o gradnji sprejeli še pred krizo, na natečaju leta 2008 je zmagal nizozemski biro Mecanoo z načrtom arhitektke Francine Houben za desetnadstropno stavbo, ki naj bi s svojo odprtostjo in vabljivostjo postala »ljudska palača«. Arhitektka pravi, da je stavba oda krogu.
Za projekt so birminghamski svetniki namenili nekaj čez 227 milijonov evrov, graditi so začeli januarja 2010, ob današnjem uradnem odprtju ugotavljajo, da je bilo treba za novo knjižnico odšteti celo manj, kot so pričakovali, 222 milijonov evrov.
Filigranska fasada birminghamske knjižnice je opremljena z več kot pet tisoč prepletajočimi se kovinskimi obroči, ki na simbolni ravni odsevajo industrijsko preteklost mesta in njegove kanale in predore, sicer pa ščitijo prostore pred neposredno sončno svetlobo, a hkrati čez dan omogočajo dobro osvetljenost večine knjižničnih prostorov.
Knjižnica ponuja 35.000 kvadratnih metrov površin, v njej bo poleg osrednje birminghamske knjižnice še otroška knjižnica, glasbena knjižnica, študijski center, več razstavnih prostorov, dvorana s tristo sedeži, v knjižnici bodo hranili pomembne zbirke fotografij in redkih knjig, v strešni rotundi zlate barve pa so uredili spominsko sobo Williama Shakespeareja, viktorijansko bralnico iz leta 1882, ki so jo v celoti prenesli iz stare osrednje birminghamske knjižnice in je shranjena čakala na boljše čase.
Pričakujejo, da bo nova knjižnica na leto privabila 3,5 milijona obiskovalcev, marsikdo bo zavil na streho, po kateri je mogoče hoditi, si najti bralski kotiček in si celo utrgati jabolko ali malino.
