Paket strastnega branja

Mladinska knjiga je izdala knjige iz zbirke Roman Krvavi poldnevnik Cormaca McCarthyja, Druga roka Chrisa Cleaveja in Soba Emme Donoghue.

Objavljeno
08. november 2011 09.11
Posodobljeno
08. november 2011 09.31
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Krvavi poldnevnik ali večerna rdečina na zahodu
Cormac McCarthy
Prevod: Andrej Hiti Ožinger

Leta 1985 napisan Roman Krvavi poldnevnik ali večerna rdečina na zahodu je hkrati vestern in grozljivka. Prinaša krvavo in brutalno zgodbo o lovcih na indijanske skalpe v Teksasu ob mehiški meji v sredini 19. stoletja. Krvavi poldnevnik se je hitro uveljavil za kultno knjigo. Prinaša prav posebno bralsko izkušnjo groze, lepote, norosti človeka, ki se začne stopnjevati, ko se tolpi pridruži 14-letni otrok. Takrat začne zgodba polzeti k pretresljivemu, mitičnemu, dvoumnemu koncu. Cormac McCarthy je tako prinesel še eno zgodbo, kjer se surovostjo in nežnostjo proze v bibličnem in arhaičnem slogu prikazuje bizarni, apokaliptični svet in pritegne številne bralce h knjigi.

Ameriški pisatelj in dramatik Cormac McCarthy (1933) velja za živega klasika svetovne književnosti. Za svoj šesti roman Vsi ti lepi konji (1992) je prejel ameriško državno nagrado za književnost, izjemen roman Cesta mu je leta 2007 prinesla Pulitzerjevo nagrado ter odlično filmsko priredbo, roman Ni dežela za starce pa je doživel izjemno uspešno filmsko upodobitev bratov Coen. Revija Time je Krvavi poldnevnik ali večerna rdečina na zahodu uvrstila med sto najboljših romanov v angleščini, objavljenih v letih 1925-2005 in naj bi bil najboljši primer žanrske literature.

Soba
Emma Donoghue
Prevod: Tea Mejak

Čeprav roman Soba ni kriminalka, bralca kar vleče naprej, kaj se bo zgodilo in ni srhljivka, vendar se pri branju zadržuje dih, prav tako pa naj ne bi bil eksistencialni roman, ki pa zna vseeno spremeniti naš pogled na svet. To je delo, ki je navdušilo tudi same znane avtorje, saj je Michael Cunningham, avtor Ur povedal: »Ta knjiga je redek biser, izvirno umetniško delo, ki mu ni para. Ne morem je primerjati z nobenim drugim romanom, kar je najvišja pohvala z moje strani. Naj bo dovolj, če rečem, da je pravo razodetje - silovita in temačno lepa.« John Boyne, avtor Dečka v črtasti pižami, pa: »Prostor je ena najpretresljivejših knjig, kar sem jih bral ... in si zasluži najširši krog bralcev.«

Petletni Jack živi v Sobi, ki je njegov univerzum. Tu se je rodil, v njej se igra, gleda televizijo, je in spi. Deli si jo samo z mamo in zoprnim nočnim obiskovalcem Tastarim. Za Jacka je Soba dom, za njegovo mamo pa grozljiva celica, v kateri je ujeta že sedem dolgih let ...

Zgodba odraža srhljive okoliščine resničnih primerov ugrabitev, kot sta bila na primer Elisabeth Fritzl in Natascha Kampusch. Vendar pa se je Emma Donoghue v delu izognila senzacionalizmu in spisala slavospev materinski ljubezni in volji do življenja.

O čem govorim, ko govorim o teku
Haruki Murakami
Prevedel: Aleksander Mermal

Japonski pisatelj Haruki Murakami je pri tridesetih zaprl svoj bar, se posvetil pisanju, začel teči in nehal kaditi. V treh desetletjih je večkrat pretekel najpomembnejše, najtežje svetovne maratone in postal triatlonski borec, ki teče, plava in kolesari. Vzorčen primer uresničevanja gesla - zdrav duh v zdravem telesu.

Med tekaškimi premori pa je Murakami postal svetovno znan pisatelj. Tokrat se je lotil in napisal avtobiografijo O čem govorim, ko govorim o teku ter tako povezal ti sicer zelo različni dejavnosti v eno. Knjiga predstavlja zanimiv duhovni trening, tako da bralca prime, da bi obul tekaške copate in se poda v ter nato napisal zgodbo, ki jo nosi s sabo

Haruki Murakami se je rodil v Kobeju leta 1949, študiral je književnost, delal v trgovini s ploščami, med leti 1947 in 1981 pa je imel jazzovski klub v Tokiju. Murakami pogosto pripoveduje anekdoto, da se je za pisateljevanje odločil na dan, ko je na stadionu gledal bejzbolsko tekmo. In spremembe so bile radikalne: začel je pisati in hkrati tudi teči. Življenje je uravnal zelo asketsko, leta 1986 pa se je z ženo preselil v Združene države in tam živel do terorističnega napada s sarinom na Tokijski podzemni železnici, ko se je vrnil domov.

»Moja filozofija je, da je izgubljanje nekaj, čemur se do neke mere pač ne moreš izogniti. Nihče ne more v nedogled samo zmagovati. Na avtocesti življenja ne moreš ves čas voziti po prehitevalnem pasu. Čemur pa se hočem izogniti, je ponavljanje napak,« pravi Haruki Murakami

Njegovi romani so si v obdobju, ko je začel teči in postajal pri tem vedno bolj vztrajen, prislužili svetovno slavo. Ljubi moj Sputnik, Južno od meje, zahodno od sonca, Norveški gozd, Kafka na obali, Divja jaga za ovco, IQ84 in drugi so bili zanimivi tudi za filmsko industrijo, predvsem pa za bralce na Zahodu, zato velja za najbolj prevajanega japonskega pisatelja.

Druga roka
Chris Cleave
Prevajalec: Miha Avanzo

Roman Druga roka pripoveduje o šestnajstletni nigerijski deklici Čebelici, ki čaka na izgon iz Velike Britanije. Usodni dogodek v preteklosti je za vedno povezal njeno življenje z uspešno urednico modne revije Sarah, njenim možem Andrewom in sinom Charliejem v netopirski Batmanovi opravi. S svojo zgodbo pretrese vsakogar, ki se še trudi uravnavati kompas v vrtincih in protislovjih sodobnega sveta po srcu in vesti. V časopisu Independent, so zapisali, da je Druga roka izjemno, šokantno in zelo pretresljivo delo.

Angleški publicist in pisatelj Chris Cleave (1973), ki je otroštvo preživel v zahodni Afriki, je leta 2008 s tem romanom opozoril nase. Knjiga Druga roka je bila nominirana za ugledno literarno nagrado Costa Award in je navdušila kritike in bralce po vsem svetu.

Slaba znanost
Ben Goldacre
Prevajalec: Polona Mertelj

Človeštvo je obsedeno z zdravjem, kar se je izkazalo za velik posel. Več kot polovica znanstvenih zgodb v medijih se ukvarja z medicino. Neprenehoma nas obstreljujejo z znanstveno zvenečimi trditvami, šokantnimi in čudežnimi odkritji. Vendar ali je vse res?

Knjiga Slaba znanost je orodje, da zmagate v razpravah o čudodelnih zdravilih, homeopatiji, »hudobijah« velikih farmacevtskih združb, puhlicah o čudežih in verjetnosti, da neka zelenjava preprečuje raka in podobno. Oziroma boste ta vprašanja vsaj razumeli in se seznanili z ozadjem »dokazov«.

Nesmrtno življenje Henriette Lacks
Rebecca Skloot
Prevajalec: Irena Duša Draž

Ime ji je bilo Henrietta Lacks, v znanosti pa je znana pod šifro HeLa. Leta 1951 so revni temnopolti Američanki, materi petih otrok, na pregledu v bolnišnici odvzeli nekaj celic in jih poskušali vzdrževati v laboratorijskem okolju, kar dotlej ni uspelo še nikomur. Henrietta je umrla, a celice so preživele. In postale vroče blago v farmacevtski in biotehnični industriji, saj so omogočile razvoj cepiva za otroško paralizo, kloniranja, genskih raziskav in drugo.

Njeni otroci o vsem tem niso vedeli nič, zato jih je pošteno pretreslo, ko so spoznali, da celice njihove matere v velikanskih količinah živijo po vsem svetu. S celicami HeLa se sklepajo milijardne kupčije, Henrietta pa je ostala anonimna in njeni svojci si ne morejo privoščiti osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Nesmrtno življenje Henriette Lacks je zgodba o veličastnem znanstvenem napredku, medicinski etiki in rasizmu, hkrati pa presunljiva pripoved o človeških usodah, o materi in otrocih, ki matere skorajda niso poznali.

Ta prvenec ameriške pisateljice Rebecce Skloot je osvojil svet, prevedli so ga v več kot 25 jezikov in mreža HBO po njem snema film, ki ga producirata Oprah Winfrey in Allan Ball. Avtorica je za delo osvojila številne nagrade, njene znanstvene članke pa objavljajo v uglednih ameriških revijah in časopisih. Ustanovila je tudi Sklad Henriette Lacks, ki mu namenja del denarja od prodaje knjige. Na voljo je Henriettinim svojcem za kritje zdravstvenih stroškov in šolanje.