Tiskane izdaje
Tino Kolenik poznamo kot sočlanico tandema Eclipse in samostojno performerko, ki pa nastopa s performansi tudi s Samiro Kentrić. Performans Zlati dež je njeno samostojno avtorsko delo, drugo v trilogiji (po Krinolini); prikazano bo v Studiu MGL drevi ob 21. uri.
Tina Kolenik pojasnjuje, da je njen performans Zlati dež koncipiran kot aktualizacija mitološkega erotičnega srečanja Danaje in Zeusa, ki je v bronastem stolpu zaprto lepotico zapeljal in oplodil... Z zlatim dežjem ali deževanjem zlatnikov? Kakšna pa je usoda emancipirane Danaje, ki stremi k liku samozadostega subjekta?, se sprašuje Kolenikova.
Kaj nam pripoveduje mitologija ?
Zlati dež je sintagma s številnimi pomeni, ki izvira iz grške mitologije. Glavni protagonisti mita so Akrizij, kralj iz Argosa, njegova čedna hčer Danaja in Zeus, vrhovni bog na Olimpu. Akrizij je nesrečen, ker ni imel moških dedičev, zato se je podal k znamenitemu oraklju v Delfih, da bi izvedel, kaj mu bo prinesla prihodnost. Prerokba je imela pozitivno in negativno plat. Dobra vest je bila, da mu bo njegova lepa hčerka Danaja rodila sina. Slaba novica pa, da ga bo njun otrok, ko bo odrasel, ubil. Da se to ne bi zgodilo, je Akrizij zaprl Danajo v bronasti stolp oziroma v podzemno jamo. Govorice o Danajini izjemni lepoti so prišle do Zeusa, nezaustavljivega ženskarja. Pretkano se je zakrinkal v oblak in se skrivoma pretihotapil v Danajino sobo, kjer jo je poškropil z zlatim dežjem, očarana in zapeljana Danaja pa je razkrečila noge in tako dopustila, da jo je oplodilo seme vseh semen. Plod te nenavadne spolne združitve je bil Perzej, ki je pozneje - po zapletenem nizu dramatičnih peripetij - dejansko, čeprav povsem nenamerno, ubil svojega starega očeta...
Mit o Danaji je bil deležen številnih interpretacij (najbolj v evropskem slikarstvu, na primer pri Tizianu), še posebej kontroverzno pa je bilo vprašanje, zakaj se je lepotica sploh pustila oploditi. Je bil razlog v njeni pristni ali »romantični« zaljubljenosti, strastni erotični ljubezni do skrivnostnega partnerja? Ali pa je bil njen motiv vendarle bolj pritlehen, namreč »prozaična« ljubezen do zlata (oziroma vsega tistega - statusno superiornega udobja in razkošja -, kar ta šarmantno svetlikajoča se kovina zmore kupiti? Skratka: ali je bila v tej igri (vsaj na prvi pogled precej bizarnega zapeljevanja) ključna moč ljubezni ali nemara ljubezen do moči (Danajina nečimrnost)? Osvajalska prepričljivost in zapeljivost boga vseh bogov ali neubranljiva mikavnost denarja, dobrine vseh dobrin, kralja kupljivih stvari (in kajpada tudi ljudi, vključno z njihovimi »kralji«)? Od tod izvira tudi temeljna dvoumnost besedne zveze »zlati dež«: ali gre dejansko za dež, ki je - zaradi svoje lesketajoče, žareče, bleščeče pojavnosti (neizbežno zavajajočega optičnega učinka božje sperme?) - zgolj videti zlat, ali pa je bilo »deževanje« zaresnega zlata, zlatih kapelj ali preprosto kovanega denarja tisto, kar je odklenilo in odprlo duri Danajine vagine za Zeusovo božansko spermo (money can buy love & sex?), se sprašuje in pojasnjuje nocojšnja performerka Tina Kolenik!
V njenem performansu ne bo res, da denar lahko kupi ljubezen in seks, ampak da denar ne bo mogel kupiti in odrešiti človeka. V kontekstu zadnjega dela njenega nastopa, ko bodo ob zlatem dežju, notranji vodi nastopajoče, iz oblaka deževali še evrski kovanci ali bolje zlati centi, in bo Zeus Danajo oplodil tako, da bo na svet privekal pravi, živi dojenček, se bo kot deus ex machina na odru pojavila zloglasna bruseljska Trojka v podobi treh mladeničev v temnih oblekah in vsem povedala, da Slovenija žal ni oplojena z zlatom in še manj z ljubeznijo. Slovenija ni plod ne Zeusa ne Danaje!
Performans Zlati dež je zahtevno delo, pri katerem sodelujejo še strokovni sodelavci: Anja Ukovič, Vane Savinek in Matjaž Vencelj, avtor glasbe je skladatelj Aldo Kumar, oblikovalca svetlobe Domen Martinčič in Vid Hajnšek, sceno je izdelal Matija Praznik, nastopajo pa - poleg glavne Tine Kolenik - še Žan Cafnik, Iztok Drabik Jug, Matic Lukšič, Tines Špik in Filip Samobor.
