Tiskane izdaje
Flisarjeva drama Antigona zdaj je doživela krstno izvedbo
v nemščini. Theater im Keller v Gradcu, ki je doslej na oder postavil že pet njegovih dram, jo je oktobra lani uprizoril kot mešanico groteske in trilerja. Marca letos je sledila uprizoritev v Indiji.
Antigona zdaj je bila sicer po dogovoru z Janezom Pipanom napisana za ljubljansko Dramo, vendar se je Pipanov naslednik Ivo Ban odločil, da je ne bo uvrstil v program.
V sedemstosedežni dvorani kulturnega centra Academy of Fine Arts v Kalkuti jo je uprizorila gledališka produkcijska skupina Ganakrishti Theatre Company. Premiera se je začela s svečanim nagovorom slovenskega veleposlanika v Indiji dr. Janeza Premožeta.
Zaradi naključne podobnosti s političnim zapletom v Zahodni Bengaliji so gledalci dramo doživeli izrazito politično: kot obsodbo individualne sebičnosti (vsa krivda v konfliktu z oblastjo je padla na Antigono). Tudi številni zapisi in kritike v časopisih so v njej zaznali predvsem politične elemente. Po sedmih mesecih dramo še vedno igrajo. Najnovejša predstava je bila 17. oktobra. Nameravajo jo igrati do konca leta.
Ocena na prvi časopisni strani
Manj politično in bolj večplastno so dramo razumeli v Indoneziji, kjer jo je oktobra letos v veliki dvorani kulturnega centra Gedung Kesenian Jakarta (Jakarta Arts House) kot svojo 124. produkcijo v preizkušenem stilu tisočletne javanske gledališke tradicije uprizorilo legendarno indonezijsko gledališče Teater Koma, ki je leta 2008 že uprizorilo Flisarjevo dramo Kaj pa Leonardo?.
Po besedah avtorja, ki se je udeležil zaključnih vaj in premiere, se je na razkošni sceni na velikem odru v domiselnih kostumih zvrstilo kar triindvajset igralcev (čeprav jih njegov tekst predvideva le dvanajst). Med predstavo, v kateri napetost ni popustila niti za pol minute, čeprav je trajala (brez odmora) nekoliko manj kot tri ure, so se gledalci zaradi avtorjeve značilne tragikomične večplastnosti izmenično smejali in si brisali solze.
Tako kot pri uprizoritvi Leonarda pred tremi leti je bila pozornost strokovne javnosti tudi tokrat izjemna; polstranske in celostranske kritike so izšle v enaindvajsetih časopisih, med katerimi je angleški Sunday Post objavil navdušeno oceno kar na prvi strani. Del zaslug za tolikšno pozornost ima brez dvoma tudi ugled gledališča. Vprašanje, ki so si ga zastavili uprizoritelji, je bilo: »Ali nas kapitalizem lahko oropa vesti?«
O Flisarjevi Antigoni zdaj je Ivo Svetina v spremni besedi za skorajšnjo knjižno izdajo med drugim zapisal: »Evald Flisar v svoji Antigoni podaja zelo temno in pesimistično podobo našega časa in sveta. Morda nam slika, tako kot Cankar, temo, da bi si naše oči še toliko bolj zaželele luči. Nesporno dejstvo je, da nam Flisar s to svojo dramo sporoča, da je naš svet že zdavnaj zavrgel še poslednjega od 'nenapisanih zakonov', tistega, ki govori o tem, da je človekovo srce edini sodnik, ki izreka pravične in 'pravnomočne' sodbe.
V tej svoji drži je Flisarjeva Antigona na prav poseben način vrnitev na začetek: kot da se je zgodovinski, to je linearni čas nekoliko zasukal nazaj, da se je gobec kače dotaknil svojega repa in smo priča nenavadnemu pojavu, ki se mu reče cikličnost, ciklični čas, ki je čas mita. Mita, ki vedno znova išče, da se ubesedi
v umetnosti, v literaturi.«
V enem letu deset
uprizoritev na tujem
Uprizoritvam Flisarjevih dram na svetovnih odrih ni videti konca. Bosansko narodno pozorište je začelo s študijem Nore Nore
(s katero so Japonci lani nameravali gostovati na Tednu slovenske drame v Kranju, pa sta jim to preprečila potres in cunami).
V Kalkuti v novi zasedbi in z drugim režiserjem obnavljajo Flisarjevo Šakuntalo v bengalskem prevodu. V Taipeiu gledališče Uhan Shii pripravlja kitajsko verzijo Enajstega planeta (sočasno bo pri tajvanski založbi Longman izšla knjižna izdaja).
Medtem njegovo najnovejše dramsko delo Vzemi me v roke, melanholično dramo o zatonu bralne kulture, pripravljajo v Kairu; producent je oddelek za dramatiko novega egiptovskega ministrstva za kulturo. Tudi tam bo arabska verzija drame izšla kot šesta Flisarjeva knjiga v arabščini. Premiera iste drame v Avstriji je napovedana za 15. december. Igrali jo bodo tudi v Katmanduju, kjer bo Vzemi me v roke prva slovenska drama, uprizorjena v nepalščini.
V pičlem letu to pomeni deset uprizoritev Flisarjevih dram na tujih odrih.
V jezikih, ki jih govori
na milijone ljudi
Flisarjeve drame so bile prve uprizorjene v japonščini, islandščini, kitajščini, bengalščini, indonezijščini, hindiju in arabščini.
Z njegovimi deli je tako slovenska dramatika prvič v zgodovini dosegla svetovne razsežnosti in veliko odmevnost v jezikih, ki jih govori na milijone ljudi. Na vprašanje, kako mu je uspel tako širok preboj na svetovne odre, je avtor povedal, da se je tuje zanimanje za njegovo dramatiko sprožilo takoj po izidu njegovih sedmih dram pri ameriški založbi Texture Press (Collected Plays, Vol. 1).
Naslednjih sedem dram (Collected Plays, Vol. 2) je v pripravi. Pomembno vlogo, kot je povedal, pri uspehih njegovih del na tujem igrata tudi Agencija za knjigo RS s štipendijami za prevajalce (v primeru knjižnih izdaj) in Trubarjev sklad s finančno podporo založnikom. Čeprav to velja, je poudaril, samo za pol izdaj in uprizoritev njegovih dram; veliko gledališč in založnikov namreč noče zaprositi za finančno podporo.
