V albanščino in slovenščino
Nikolle Berishaj se je rodil leta 1958 v Tuzi, kjer še danes živi in ustvarja. Je Albanec, po izobrazbi inženir elektrotehnike, sicer pa pisatelj, pesnik, prevajalec in esejist. Prevaja iz slovenščine, hrvaščine, srbščine, bosanščine, črnogorščine in obratno. Med letoma 1977 in 1989 je živel, študiral in delal v Ljubljani.
V njegovem uredništvu in prevodu v albanščino je 2008 v Tirani izšla antologija sodobne slovenske poezije. Je tudi avtor Slovensko-albanskega in albansko-slovenskega slovarja. Iz slovenščine je v albanščino prevedel več leposlovnih in strokovnih knjižnih izdaj. Revialno so v njegovih albanskih prevodih iz slovenske poezije in proze predstavljeni Edvard Kocbek, Dane Zajc, Maruša Krese, Igor Torkar, Drago Jančar, Milan Dekleva, Suzana Tratnik in drugi. V slovenščino je iz albanščine prevedel ter revialno predstavil več albanskih avtorjev, so zapisali podeljevalci nagrade.
Pevčevo hrepenenje
Poezija Zorana Pevca je intelektualno izražanje realnosti in čutnosti. Pevec trdno stopa po verzih, uokvirja intimnost, bolečino, sanje, strah, hrepenenje, žensko in sebe. Pred ogledalo postavlja lirični jaz kot mejo realnega premika, kjer se kot odmev samega sebe sooča z lastnimi strahovi in izzivi, je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Kot je v utemeljitvi še zapisal umetniško-strokovni sosvet Akademije Poetična Slovenija za izbor dobitnika književne nagrade čaša nesmrtnosti, Pevčev vrhunski desetletni pesniški opus, izkazan s pesniškimi zbirkami Moški v sobi, V neki točki in Hasidski pevec, pomembno zaznamuje slovensko poezijo 21. stoletja.