Prva Mira je Jolka Milič

Zgodaj pomladi se je med ­nekaterimi članicami Slovenskega centra Pen izoblikovala­ ideja, da bi ustanovile Miro, ženski odbor tega centra. Med drugim­ je njegov namen vsakoletno podeljevanje nagrade mira.

Zdaj je prva nagrajenka že izbrana. To je Jolka Milič.

Ožji iniciativni odbor Mire sestav­ljajo (ime seveda aludira na Miro Mihelič, pisateljico in dolgoletno predsednico slovenskega Pena, pa tudi na mir kot civilizacijsko dobrino) dr. Stanislava Repar, dr. Barbara Simoniti, Tatjana Pregl Kobe in dr. Ana M. Sobočan.

Odbor je pripravil Pravilnik o podeljevanju nagrade Mira, ki v 1. členu jasno izpostavi namen nagrade: mira se podeljuje »za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže«.

Kaj oboje pomeni, je precizirano v 3. členu: »V sklop 'literarna ustvarjalnost' sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana (življenjska prizadevanja) –, ki dosegajo visoko umetniško (ali znanstveno) kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. 'Celostna osebnostna drža' označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije žensk-ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma zabrisana. Celostno osebnostno držo podrobneje definira Listina Mire, ki je neločljiv del tega pravilnika.«

In kakšna je pot do nagrajenke? V 5. členu preberemo: »Kandidatke za nagrado predlagajo članice ožjega odbora Mire, članice in člani SC PEN, članice in člani komisije za nagrado, podpornice in podporniki delovanja Mire, oz. obiskovalci in obiskovalke njenih prireditev, sponzorji nagrade in Mire nasploh, ter drugi posamezniki ali organizacije.« Celoten pravilnik je na spletu, za tole predstavitveno informacijo pa je zanimiv še 11. člen, v katerem je rečeno: »Materialni del nagrade je pravica, ni pa neizogiben del nagrade, v odvisnosti od zagotovljenih sredstev.«

Vzor pokončnosti in odkritosrčnosti

Prvi rezultat tega novega nagradnega projekta, ki zelo očitno želi opozoriti na zapostavljenost ženskih ustvarjalk, kajti njihova prezenca je po mnenju odbora »nezadostna oziroma zabrisana«, je torej pred nami. Petčlanska žirija, ki jo sestavljajo dr. Andrej Detela, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Irena Novak-Popov (predsednica), dr. Stanislava Repar in dr. Barbara Simoniti, se je med enajstimi predlogi (Lojzka Bratuž, Jolka Milič, dvakrat, Neža Maurer, Svetlana Makarovič, Alenka Puhar, Breda Smolnikar, Irena Žerjal, Janja Žitnik Serafin, Maja Haderlap, Suzana Tratnik in Ksenija Jus) odločila za znano prevajalko,­ vsestransko literarno aktivistko in neumorno sežansko lastnico nemirnega duha – Jolko Milič.

Žirija je v utemeljitvi zapisala: »Jolka Milič je slovenska pesnica, prevajalka in publicistka, ki je v šestih desetletjih delovanja pripravila več deset samostojnih knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jih je tudi sama uredila in jim pogosto našla založnika in finančno podporo, pripravila pa je tudi mnoge prevode italijanskih, španskih in francoskih avtorjev v slovenščino. Pri tem promovira tudi poezijo, ki je v slovenskem prostoru odrinjena, ker jo pišejo ženske, lezbične aktivistke in geji.

Kot ambasadorka slovenske poezije v Italiji je zaslužna, da so bile literarne nagrade v sosednji državi podeljene več slovenskim avtoricam. Enako pomembna so njena javna pisma, polemike in eseji, v katerih se duhovito, ostro in neustrašno loteva literarnih ali zamolčanih družbenih tem. Jolka Milič je vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk.«

Slovesna podelitev nagrade bo danes popoldne v okviru knjižnega sejma v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.