Rožančeva nagrada Meti Kušar

Meta Kušar v svoji esejistiki nenehno izprašuje humanistične in eruditske avtoritete.

Objavljeno
14. september 2012 13.44
jsu/meta kusar
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Letošnjo nagrado za najboljšo esejistično knjigo v zadnjih dveh letih, ki jo podeljujejo od leta 1993, je žirija včeraj zvečer na večeru v Klubu Cankarjevega­ doma namenila Meti Kušar za delo Kaj je poetično ali Ura ilegale.

Žirija, ki jo je vodil dr. Edvard Kovač (predsednik), v njej pa so odločali še dr. Ignacija J. Fridl (podpredsednica), dr. Milček Komelj, dr. Miha Pintarič in mag. Barbara Pogačnik, je letos izbirala med dvaindvajsetimi esejističnimi deli. Po branju vseh del je ugotovila, da se večina avtorjev v času krize obrača k osebnim in biografskim tematikam in k izpovedovanju osebnih stisk.

V finalni krog je uvrstila dela petih avtorjev, Milana Dekleve (Etimologija pozabe; avtor je Rožančevo nagrado prejel že leta 1999 za delo Gnezda in katedrale), Alojza Ihana (Hvalnica rešnjemu telesu), Mete Kušar (Kaj je poetično ali ura ilegale), Jožefa Muhoviča (S slikarstvom na štiri oči) in Vinka Ošlaka (Usode s Koroškega; Rožančevo nagrado je dobil že leta 2003 za delo Spoštovanje in bit), v utemeljitvi nagrade pa je poudarila, da avtorica z razmišljanji o intuiciji, načinih predstavljanja stvarnosti, pomenu družbenega statusa v različnih družbah, načinih spoznanja resnice, identitetnih vzorcih in praksah in neštetih drugih vprašanjih nenehno izprašuje humanistične in eruditske avtoritete, koliko se zavedajo svojih sporočil v dobro skupnega napredka.

Razglasitev letošnjega dobitnika nagrade, poimenovane po pisatelju Marjanu Rožancu, enem najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja, je sledila literarnemu večeru, na katerem je bilo mogoče prisluhniti odlomkom iz petih nominiranih knjig, njihovi avtorji pa so v pogovoru s podpredsednico žirije Ignacijo J. Fridl spregovorili o svoji esejistični poetiki ter pogledih na vlogo eseja v času družbene krize.

Po besedah predsednice upravnega odbora sklada, publicistke Alenke Puhar, se z Rožančevo nagrado že dve desetletji trudijo, da bi eseji dobili vidnejšo vlogo v slovenskem literarnem prostoru in da bi se ohranili estetski kriteriji, ki jih je pomagal vzpostaviti prav Marjan Rožanc.

Nagrado sta najprej podeljevala založba Mihelač in časnik Dnevnik, od leta 1998 pa Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga ustanovili založbi Nova revija in Mihelač. Podelitev letošnje nagrade bo, kot je že tradicionalno, v soboto ob 15. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah. Po besedah predsednice upravnega odbora sklad že lep čas pestijo težave finančne narave, zato so mislili, da nagrada (nekdaj v višini dva tisoč evrov) letos prvič ne bo denarna, a se je – kot je povedala v včerajšnjem nagovoru – v zadnjem hipu nekaj denarja le našlo.

Doslej so Rožančevo nagrado prejeli Drago Jančar (trikrat), Jože Snoj, Tomo Virk, Matevž Kos, Aleš Berger, Milan Dekleva, Edvard Kovač, Iztok Geister, Vinko Möderndorfer, Vinko Ošlak, Gorazd Kocjančič, Aleksander Zorn, Igor Zabel, Aleš Šteger, Dušan Jovanović, Ifigenija Simonović, Peter Kovačič Peršin in lani Miklavž ­Komelj.