Roman Andaluzijski prijatelj (Mladinska knjiga, prevod Danni Stražar) je vse prej kot lahkotno poletno branje. Skozi oči vsevednega tretjeosebnega pripovedovalca bralec spozna večplastne like, predvsem osrednjo junakinjo trilogije Sophie Brinkmann. Medicinska sestra iz Stockholma se namreč zaplete v razmerje s španskim mafijcem, temu pa sledi množica sovražnikov, policijskih preiskav, zasledovanja in nasilja. Sophiejin »problem« je njena človečnost. Med hladnokrvnimi plačanci, mednarodnimi kriminalci in zasvojenimi nekdanjimi policisti je namreč edina, ki bo sovražniku povezala rane in ga peljala na urgenco. Kljub njeni začetni navidezni dolgočasnosti se postopoma prikažejo njena kompleksnost, razpetost med moralo in čustvenostjo, med materinstvom in ženstvenostjo.
V prvem delu trilogije (drugi in tretji del še nista napisana) se sproti razkrivajo povezave med liki, ki so presenetljive, prav tako zelo poglobljene, in odločitve v danih situacijah samo še otežujejo. Naslovni lik, torej prijatelj iz Andaluzije, je Hector Guzman, sin španskega preprodajalca mamil in orožja. Seveda mu je na sledi policija in seveda ima številne tekmece, v kar vpelje tudi strasti željno vdovo Sophie.
Vsi ti zapleti in povezave se ne bi mogli končati drugače kot tragično s kančkom nepredvidljivosti.
Kritika današnje družbe
Bralec že v prologu ugotovi, da bo roman vseboval številne elemente klasične kriminalke, od streljanja do zamaskiranih motoristov. Toda skozi skoraj šeststo strani vzporednih zgodb je akcija postavljena na stranski tir, medtem ko se v ospredje prerine razvoj lika. Roman se skozi prva dela, razdeljen je namreč na štiri, razvija, vzpostavljajo se številni liki in odnosi med njimi, v tretjem pa končno poči in akcija se samo še stopnjuje, prav tako romantični prepleti.
Prva polovica romana je veliko bolj postmodernistična, prevladujejo opisi pisateljevega rodnega Stockholma, dileme likov, njihova razmišljanja in začetek poti v propad. Druga polovica je polna akcije, večinoma nepredvidljivih zapletov in maščevanja, opisi so strnjeni, premega govora, pretežno enostavčnih povedi, ki še stopnjujejo suspenz, je vedno več.
Ena izmed glavnih značilnosti švedskega kriminalnega romana je očitno razkrivanje pokvarjenosti vodilnih v velikih svetovnih podjetjih in podkupljivosti policistov, torej je roman tudi kritika današnje družbe. Medtem ko smo zaposleni z obsojanjem prekupčevalcev, slepo zaupamo, da nam vrednote vcepljajo nemoralni hinavci.
Andaluzijski prijatelj je dogajalno preveč širok roman, da bi ga bral po malem, je pa vsekakor dovolj napet, da pritegne zahtevnega bralca in ga posrka v svoj svet.