Sanje o slovarju, na katerega bi bili ponosni

Se bo po posvetu o novem slovarju sodobnega slovenskega jezika morda kaj premaknilo?

Objavljeno
12. februar 2014 15.00
JSU/slovar
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Splošna javnost in raziskovalci različnih institucij že dolgo vedo, da rabimo nov slovar slovenskega jezika, zdajšnji - od priprav zanj je minilo petdeset let, od izida zadnje izdaje sedemnajst - je zastarel. O nujnosti novega slovarja govori tudi lanska resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, omenja celo »usklajeno delovanje na področju izdelave temeljnih in specializiranih jezikovnih priročnikov in njihovo izdelovanje«.

Na današnjem posvetu o novem slovarju sodobnega slovenskega jezika, ki ga je priredilo ministrstvo za kulturo, je bil minister dr. Uroš Grilc jasen: želimo en slovar, povsem prilagojen digitalnemu okolju, hkrati mora iziti tudi v knjižni obliki. Stroka se mora poenotiti glede koncepta in organizacijske strukture dela za nov slovar. Minister je dodal, da je od tega posveta odvisno, »ali bomo Slovenci še vedno zamudniki na tem področju in bo razvoj jezika ubiral druga, bolj zmedena pota. Kar bi bilo hudo narobe.«

Posvet je bil po besedah ministra zasnovan kot »konkreten korak, da preidemo preko soočenja različnih strokovnih pogledov do skupnega konsenza, na podlagi katerega bo stroka postavila temelje konceptu novega slovarja. Ta bo prijazen do uporabnika, utemeljen na sodobnih, preverjenih, kakovostnih in mednarodno primerljivih strokovnih izhodiščih.« Kar želimo, skratka, je naslednik Slovarja slovenskega knjižnega jezika, »ki nam bo vsem v ponos«. Cilj je dosegljiv, soočenje različnih strokovnih pogledov mora pripeljati do skupnega konsenza, na podlagi katerega bo stroka postavila temelje konceptu novega slovarja.

Slovar bo po Grilčevem mnenju moral biti prijazen do uporabnika, utemeljen na sodobnih, preverjenih, kakovostnih in mednarodno primerljivih strokovnih izhodiščih, pogoje zanj zmorejo ustvariti s skupnimi močmi vsi akterji iz tega področja, torej Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Javna agencija za raziskovalno dejavnost, SAZU, univerze in raziskovalne inštitucije.

»Sedemnajst let mineva od zadnje izdaje SSKJ in petdeset let od začetka priprav na novi slovar, kar je za spremembe, ki jih narekuje družba, res zelo veliko časa. Tako slovenski jezik sam, kakor tudi hiter razvoj družbe v smeri digitalizacije postavljajo nove zahteve uporabnikov, s tem pa tudi nujo po novem slovarju sodobnega slovenskega jezika,« je dodal Grilc.