Še več poletnega branja

Priporočamo Taksi Egipčana Halida Al Hamisija, Deželo čudes Američana Briana Selznicka in Klub vražjih mamic Nemke Kerstin Gier.

Objavljeno
11. julij 2012 13.08
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Taksi

Halid Al Hamisi

Mladinska knjiga

Ko se s Halidom Al Hamisijem kar 58-krat vsedemo v kairski taksi in prisluškujemo njegovim žalostnim, smešnim, šokantnim pogovorom, je jasno, da je v »zgodbah s ceste« več resnice kakor v novinarskih poročilih. Taksisti so najboljši »merilci resničnega utripa nemogočih egiptovskih ulic« in Hamisijevo pričevanje se je vsedlo v srca egiptovskega naroda. Zato je Taksi, nek preplet med dokumentarno literaturo in fikcijo, ena najbolj priljubljenih knjig v Egiptu. »Kajti kultura tega naroda pride na dan v njegovih preprostih ljudeh. In egiptovsko ljudstvo je lahko veličasten učitelj vsakomur, ki se hoče učiti, «pravi avtor.

Halid Al Hamisi (1962) je televizijski producent, režiser in pisatelj. V zgodbah taksistov, v katerih je skrita titanska moč po preživetju, je v večinskem družbenem sloju ujel duha sedanje dobe. Zgodovine pač ne pišejo vedno samo zmagovalci. Knjigo so nekateri vzeli tudi za nekakšno napoved arabske pomladi, to pa najbrž zaradi tega, ker se med pogovori s taksisti lepo zrcali atmosfera arabske družbe. Ulična filozofija, ljudska modrost in še bi lahko naštevali je pogosto skorajda diametralno nasprotna od tiste, ki nam jo prodajajo samozvane elite in njihovi servilni mediji.

Dežela čudes
Brian Selznick
Mladinska knjiga

Dežela čudes je roman v besedi in sliki in novo izjemno delo večkrat nagrajenega avtorja mojstrovine Hugo Cabret. Bena in Rose ločuje petdeset let. Na skrivaj si oba želita drugačnega življenja. Ben hrepeni po očetu, ki ga nikoli ni poznal, Rose sanjari o materi,  skrivnostni igralki. Ko Ben v sobi pokojne mame najde sled, ki bi ga lahko pripeljala do očeta, in Rose prebere vabljiv naslov v časopisu, se oba otroka odpravita na drzno iskanje, da bi našla, kar pogrešata. Benova zgodba je povedana z besedami, Rosina s slikami. Nenehoma se prepletata in bralca pripeljeta do presenetljivega konca, v katerem se njuna zgodba združi v eno. Selznick zopet očara z veščim sukanjem besedne in likovne pripovedne niti, ki se ves čas giblje na robu neznosne liričnosti in stvarnosti.
Brian Selznick (1966) je ameriški pisatelj in ilustrator otroških knjig. Za knjigo Hugo Cabret je prejel prestižno ameriško nagrado za mladinsko književnost caldecott medal 2008, nagrado Ameriškega združenja knjižničarjev (ALA) za najboljšo mladinsko knjigo 2008, nagrado quill 2007 in priznanje New York Timesa za najboljšo ilustrirano knjigo leta 2007. Na filmski trak je to zgodbo prenesel režiser in koproducent Martin Scorsese.

Klub vražjih mamic
Kerstin Gier
Mladinska knjiga

Ločena Constanze s štiriletnim sinkom in najstniško hčerko pristane v predmestju, ki mu vladajo supermamice. Gierova te popolne mame tako živo opiše, da si zlahka predstavljamo, kako si izmenjujejo slastne recepte, vozijo svoje mulce na učne ure klavirja in tujih jezikov in obirajo varuške. Njihovi otroci so seveda lepo vzgojeni, visoko nadarjeni in oh in sploh. Proti modrim nasvetom supermamic pomaga samo en ukrep: upor. Roman za vse ženske, ki še nimajo otrok, vse mame, ki jih supermamice spravljajo ob živce, in vse moške, ki bodo v knjigi prepoznali svoje žene in punce.

Kerstin Gier (1966) se je iz učiteljice prelevila v eno najbolj priljubljenih nemških pisateljic zabavnih, romantičnih zgodb. Tudi pri nas je z romani Za vsako rešitev se najde težava, Nevesta je žal rekla ne in Nespodobna ponudba navdušila številne bralce. S posebnim darom za pisanje je tako navdušila bralce, da je lahko pustila službo in je zdaj svobodna pisateljica. Po njenem prvem romanu Moški in druge katastrofe so že posneli film, za knjigo Laži iz srca pa je prejela nagrado DeLiA. Roman Za vsako rešitev se najde težava je že dve leti med najbolj branimi romani na nemškem knjižnem trgu.