Tiskane izdaje
Sejem beleži zelo velik obisk ter se lahko pohvali z 270 razstavljavci iz 35 držav, predvsem iz arabskega sveta. Na sejmu iz nemirne Sirije je bilo kar 50 založnikov, iz sosednje Libije pa nikogar, je, kot poroča STA, povedal Mozetič.
Slovenske literate so po branju spraševali predvsem o Jugoslaviji, saj država letos praznuje petdesetletnico samostojnosti in boja za neodvisnost, ki ga je podpirala tudi Jugoslavija.
Slovenska delegacija je nato odpotovala v Bežajo, središče berberske pokrajine Kibilije. Berberi, ki predstavljajo skoraj tretjino 40-milijonske države, govorijo jezik tamazigt in večinoma niti ne razumejo arabsko, tako da so obiskovalci v osrednjem kulturnem domu lahko poslušali prevode v francoščino in nekaj tudi v tamazigt.
Tamkajšnjemu, po Mozetičevi oceni, liberalnemu vzdušju je sledila še zadnja predstavitev v tradicionalnem in konservativnem okolju Gardaje, središča mozabitov, ki se prav tako ne štejejo med Arabce. Večer je potekal v ožjem krogu mestnih intelektualcev, ki so načenjali vprašanja o poslanstvu literature, o prevajanju in nacionalni identiteti.
Prvo slovensko literarno turnejo v Alžirijo je organiziral Center za slovensko književnost, s pomočjo Javne agencije za knjigo RS in ob podpori alžirskega ministrstva za kulturo.
