Kot so iz družinskega kroga sporočili britanskemu Guardianu, se je v nedeljo v Johannesburgu izteklo dolgo življenje Nadine Gordimer, vplivne južnoafriške pisateljice in borke proti apartheidu, ki so ji Nobelovo nagrado za področje književnosti podelili leta 1991. Brati jo je mogoče tudi v slovenščini, in sicer njene romane Posestnik, Burgerjeva hči in Pobran, o teh pa tudi Izbrane novele.
Bila je izjemno ime svetovne književnosti. Ob Nobelovi nagradi so ji podelili še 15 častnih diplom, tudi z Yala, Oxforda in Cambridgea, s 70 leti pisateljskega dela pa je obveljala za prvo damo svetovne književnosti ter za enega najbistrejših in najbolj brezkompromisnih umov.
Bila je bojevnica v Afriškem nacionalnem kongresu, stranki Nelsona Mandele – bila je tudi med prvimi, ki si jih je zapornik želel videti, ko so ga izpustili –, njena najmočnejša politična angažiranost pa je veljala pokolu v Sharpevillu 1960. Bila je tudi predsednica mednarodnega Pena.
»Imela sem srečo, da sem spoznala čudovite ljudi, kot je Mandela, doživljala čase apartheida in da sem vse to lahko pripovedovala. Ko sem odraščala, me je mama spodbujala k pisanju, mogoče sem prav zaradi tega postala pisateljica.« V njenem življenjepisu je najti na desetine naslovov, ne samo romanov in novel, temveč tudi političnih in filozofskih besedil. Rodila se je v Springsu, predmestju Johannesburga, in že pri 15 objavila svoje prve zgodbe, leta 1949 pa prvo knjigo. Med apartheidom so prepovedali tri njena dela in antologijo temnopoltih južnoafriških pesnikov, ki jo je zbrala in uredila.