Tiskane izdaje
»Kritika se izjasnjuje znotraj konkretnih besedil v navezavi na konkreten literarni predmet. Metodologije kritike se mi zdijo zanimive, ampak preveč raznorodne, preveč individualne. Vsak ima nenazadnje svojo in vsaka je pravilna, dokler je argumentirana," je dejala za STA.
Kritike Geršakove razkrivajo osupljivo poznavanje domače in tuje literature, zavezane so jasnim in trdnim argumentom ter so spretno zastavljene, speljane in spisane, prav tako so izjemna njena »kritiško našpičena« poročila z literarnih dogodkov, je v utemeljitvi nagrade zapisala lanska nagrajenka Gaja Kos.
»Drugačnega« poročanja o simpozijih, literarnih večerih in festivalih se je Geršakova lotila pred štirimi leti, na začetku delovanja spletnega portala AirBeletrina. S tem je po besedah Kosove poskrbela za področje, ki je bilo v slovenskem prostoru nerazvito in podhranjeno.
Geršakova je dejala, da se je v obdobju, ko je sodelovala z AirBeletrino, pojavila želja, da bi pokrivali različne zunanje dogodke, vezane na literaturo oziroma kulturo, na drugačen način. »Zdelo se mi je škoda, da ti dogodki ostanejo zapisani zgolj v obliki popolnoma objektiviziranega poročila, ne pa kot vtis nekega dogodka. Z rubriko na portalu se je nato vzpostavila cela generacija piscev, ki so pisali na tak način,« je pojasnila.
V literarni kritiki na Slovenskem je opaziti fenomen, da so kot »staroste« literarne kritike obstali le redki, večino literarnokritičnih prispevkov pa podpisujejo mlajši avtorji. Eden od priznanih kritikov zrele generacije je po mnenju Geršakove Matej Bogataj, sicer pa se strinja, da po določenem obdobju kritike starejših avtorjev postajajo redkejše. »Meni se zdi mlada generacija močna in sposobna in upam, da bo vsaj ta generacija vztrajala dlje, kot njeni predhodniki,« je dodala.
Svojo kritiško pot je Geršakova začela v reviji Literatura s kratko formo t. i. robnih zapisov in kmalu prešla k daljšim in bolj poglobljenim kritiškim besedilom. Svoje kritiško delovanje je v zadnjih nekaj letih močno razširila in kritike piše tudi za Sodobnost, Poglede, Delo, Ampak in Primerjalno književnost ter za spletne medije in radio.
S Stritarjevo nagrado, v vrednosti 1500 evrov bruto, želijo v Društvu slovenskih pisateljev opozoriti na mlada, obetavna kritiška peresa. O letošnjem nagrajencu je odločala žirija v sestavi Peter Kolšek (predsednik), Andrej Blatnik in lanska dobitnica Stritarjeve nagrade Gaja Kos. Program na podelitvi je sooblikovala gledališka in filmska igralka Draga Potočnjak, ki je prebrala nekaj izbranih Stritarjevih pesmi.
