Svilnate rime Bine Štampe Žmavc

Naslov »izbranih pesmi za otroke« Bine Štampe Žmavc Svilnate rime odlično opiše njeno otroško oziroma mladinsko poezijo – nežna kot svila in bogato rimana. Skrb, ki jo je moč razbrati v verzih uvodne pesmi Rime, rime (»Kje / naj najdem / izgubljeno rimo? / Tako čisto pravo, / ki se rima / z vsako pesniško težavo.«), je torej povsem odveč, kajti rime so najdene in na svojih mestih.

Omenjeni pesmi sledi pet (tematskih) sklopov, ki jih je strokovnjak za izvirno mladinsko poezijo Igor Saksida – ne davno je na primer sestavil tudi imenitno antologijo poezije Saše Vegri Naročje kamenčkov – zložil iz osmih pesničinih zbirk: Čaroznanke, Nebeške kočije, Zrnca sonca, Klepetosnedke, Duhec Hotimir, Živa hiša, Snežroža in Vprašanja srca.

Prvi sklop, Majine in Gajeve, se začne z rojstvom, nadaljuje z otroškimi oziroma otrokovimi in družinskimi prigodami in konča s prvimi simpatijami. V sklopu poimenovanem Mižkove pesnica izrisuje in upesnjuje domišljijske svetove po katerih duhcajo duhci, strašijo pošati in se delajo čarovnice, in hkrati razgrinja drobne in večje skrivnosti sveta – razloži, kaj so sanjebuki, kaj je smeh in kaj so svetovja, kaj je jadro za sanje itd. V sklop Maksove so zbrane mačje pesmi, verzi iz sklopa Brezine pa so vezani na naravo v različnih letnih časih, predvsem na cvetice in drevesa ter njihova tiha življenja. Zadnji sklop, Sončeve, ponuja poetične odgovore na vznemirljive zakaj, kaj in odkod: zakaj je nebo, zakaj so malčki majhni in mame velike, kaj je smehljaj, zakaj vesolje nima meja, zakaj ima pesem rime itd. Na koncu se dotakne tudi minljivosti, s čimer se knjiga ubrano sklene in njena vsebina lepo zaokroži.

Pesmi Bine Štampe Žmavc so tematsko izjemno raznolike, po vzdušju pa segajo od igrivih in šaljivih, prek nežnih, zaljubljenih in zasanjanih do bolj resnih. Pesnica se izkaže tako za duhovito (okrogla teta Dana iz pesmi Teta Dana z Dunaja odlično obvlada bonton – če ji kaj ne ugaja, ne razgraja, pač pa le jezno pregrizne čokoladni bonbon; za umazano jopico seveda ni kriv otrok, pač pa jopičina požrešnost itd.), kot jezikovno inventivno (čaribariti, priduhcati, mucati se, sanjebuki itd.), predvsem pa je vedno znova moč zaznati njen pretanjen posluh za drobne stvari in za lepo v njih, kar bi marsikdo drug bržkone spregledal – čar poezije Bine Štampe Žmavc torej tiči tudi v dejstvu, da (lahko) ostri bralčev pogled in njegove čute.

Knjigo izbranih pesmi je ilustriral Daniel Demšar; pesničine verze je že kdaj prej pospremil s svojimi ilustracijami, ki se odlično podajo prav poeziji. V Svilnatih rimah so domiselne, bodisi zabavne bodisi nežne, predvsem pa skrivnostne, njihov bistven del so pogosto zanimive podlage oziroma ozadja. So skratka takšne, da se lahko ob njih dlje časa pomudimo in jih natančno preučujemo, prav lahko pa se zadovoljimo le s hipnim vtisom in vzdušjem, ki ga ustvarijo ob branju. Knjigo sklepa pregledna spremna beseda Igorja Sakside, ki ji sledi še bibliografija avtoričinih knjižnih izdaj, pripravila jo je Katja Kemperle; gre torej za skrbno pripravljeno izdajo, ki bo mlade (verjamem pa, da tudi njihove starše) popeljala in vpeljala v prostran pesniški kozmos Bine Štampe Žmavc. Pa ne pozabite: » /.../ branje je jadro za sanje ...«