Teologovi spisi Veter v megli

Štuhčeva knjiga je trezna kritika z ironijo in sarkazmom. Berljivost utegne pritegniti veliko iskalcev slovenskih resnic.

Objavljeno
02. oktober 2012 20.45
Miroslav Slana - Miros
Miroslav Slana - Miros

Družboslovni tokovi na Štajerskem niso posebej močni, tudi tisti ne, ki zadevajo cerkveni nauk. Zato zbuja toliko več pozornosti Štuhčeva knjiga z večpomenskim naslovom Veter v megli. Prepletena s humanističnimi konotacijami pritegne tudi zato, ker so avtorja k sodelovanju vabili levo liberalni, desno liberalni in katoliški uredniki.

Knjiga je ponatis v različnih medijih od leta 2000 do 2012 predstavljenih tem, kar je lahko tvegana igra, saj v njej, ki naj bi bila sporočilna celota, danes nekoliko drugače zazvenijo kot na primer leta 2008. Dr. Ivan Štuhec, profesor moralne teologije ter direktor Zavoda Antona Marina Slomška, se je temu tveganju skušal izogniti s premišljenim izborom.

Knjigo je povezal v celoto, naravnano na kazalce medijskih pojavov, vzglavje za demokracijo, stanje šolskega duha v državi, kamor je vpeta napačna vzgoja duhovnikov, tudi s spolnimi delikti, pri čemer, kot meni avtor, je Cerkev doslej marsikaj pogoltnila. Skratka, z izbranimi komentarji in predavanji skuša biti trezno kritičen do sodobne družbe in Cerkve, tudi ironičen, morda celo prikrito sarkastičen, toda brezkompromisen zagovornik vrednot in morale.

Prvi del knjige nosi naslov Upanje je v krizi. V njem obravnava demokracijo, odgovornost, aktivno državljanstvo, svobodo veroizpovedi kot predpogoj družbenega delovanja, institucionalno in etično krizo države z vlogo kristjanov v njej, politične scenarije, reforme in družbeno razslojevanje.

Nekateri naslovi v prvem delu knjige so ironično udarni: Prerazporeditev vrst, Nov scenarij, Pol leta nove metle, Slovenija ni propadla, Odkrivanje tople vode, Neodvisni pravljičarji, Menjava žarnic, Družina, ki ogroža narod, Volk in ovčji kožuhi, Anahronizem krščanskega socializma, Avantgarda se vrača, Referendumske zmage demokracije, O predsednikih slovenske države z metafizičnim plesom duš itn.

Drugi del, Cerkev v vrtincih, obravnava Cerkev v volilnem primežu in naslednike apostola Petra ter, med drugim, patologijo vere in razuma.

Tretji del, Vera in demokracija, je sestavljen iz naslovnih tem: Globalna komunikacija, Med avtonomijo prostora in osebe, Odpravite rezervate, Obsedenost s številkami, SVIZ-ova nočna mora, Petek – slab začetek, Odsotnost očeta, McDonald's bo vedno delal, Utopija kopernikanskega preobrata v šolstvu in Sivina bele knjige.

Včasih nitka, včasih vrv

Izbrana tematika danes v celoti ni več aktualna zaradi družbenih in političnih sprememb; je pa spominska in jo avtor poznavalsko obravnava, morda celo z namenom, da bi razpihal vihar. Vendar knjiga kljub ostrini ostaja v današnjem času na določenih mestih lahna sapica v megli, ki nam teoretično dopoveduje, vabi, nas roti in zapeljuje. Lahko bi postala tudi vihar, Martin Luther, morda celo simbolni »Che Guevara«, če bi živo zadela duše in srca bralcev – to bi bilo mogoče, ker je jezik lepo tekoč in slikovit, dasiravno tudi razvlečen.­

Knjiga med vrsticami nakaže, da je pomemben človek – spremembe pa prinaša ljudstvo. Ena nitka se zlahka pretrga že ob najmanjši teži; več nitk, spletenih v močno vrv, pa vzdrži tudi veliko težo. Štuhčeva knjiga je mestoma nitka in mestoma vrv.

Veter v megli je v nekaterih drobcih tudi prodajanje megle o demokraciji, ki je v našem globalnem času pač taka, kakršna je, in je ne prežene niti močan veter; tako tudi moralni teologi menda ne morejo zvaliti Sizifovega kamna do vrha.

Žgoče aktualne teme morda tu in tam delujejo kot pridigarsko pre­igravanje političnih scenarijev, ki se poskušajo prebiti na površje, čeprav mukoma prebijajo lupine teoretiziranja. Preproščina in berljivost pa utegneta pritegniti veliko iskalcev slovenskih resnic, ki se iz leta v leto spreminjajo, saj si avtor prizadeva odpirati zatohlost slovenskega prostora in ostriti demokratične poglede za sobivanje v različnosti.