Trotamora in idealisti iz zamejstva

Včerajšnja ljubljanska predstavitev skupnega založniškega projekta založb Drava,­ Mohorjeva – Hermagoras in Wieser­ je bila predstavitev z zamudo:­ pravemu občinstvu so pet slovenskih knjig v nemščini iz zbirke Slovenska knjižnica predstavili že marca na sejmu v Leipzigu.

Zbirka, ki jo ureja Erwin Köstler, ima preprost naslov Slovenska knjižnica/Slowenische Bibliothek. Prvih pet od predvidenih tridesetih naslovov, ki jih je uvrstil vanjo, ponuja nemško beročemu občinstvu lep vpogled v slovensko književnost, »pet značilnih del slovenske književnosti 20. stoletja«: Zofka Kveder: Ihr Leben (Njeno življenje; prevod Daniela Kocmut, spremna beseda Katja Mihurko Poniž), Ivan Pregelj: Plebanus Ioannes, Thabiti kumi (prevod Johann Strutz, spremna beseda Matjaž Kmecl), Vladimir Bartol: Zwischen Idylle und Grauen (Med idilo in grozo; prevod Erwin Köstler, spremna beseda Jelka Kernev Štrajn), Vitomil Zupan: Reise ans Ende des Frühlings (Potovanje na konec pomladi; prevod Aleksander Studen-Kirchner, spremna beseda Alenka Koron), Marjan Rožanc: Liebe (Ljubezen; prevod Metka Wakounig, spremna beseda Tomo Virk).

Erwin Köstler je včeraj v prostorih Društva slovenskih pisateljev omenil, da sodelavce medzaložniškega projekta veseli, da so s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za pisanje spremnih besed pridobili dobre poznavalce opusov posameznih avtorjev, saj so take izdaje najbolj smiselne z ustreznim komentarjem, ki tujemu bralcu priskrbi pravi kontekst za razumevanje avtorja in dela. Köstler je spomnil, da v zgodovini posredovanja slovenske literature v nemščino obstajajo številne vrzeli; tudi zato so smiselni prevodi »nesodobnih« avtorjev – gre za spomin, za slovenski spomin.

Dodal je, da je bilo iz slovenščine v nemščino v 230 letih prevedenih okrog tristo knjig, od tega le sedemdeset do leta 1980; šele po tem letu – je dodal Lojze ­Wieser – se je začelo sistematično prevajanje slovenskih del v nemščino. Po podatkih v Bibliografiji knjižnih prevodov slovenske literature v nemščino (Center za slovensko književnost, 2006; sestavil Stojan Vavti, uredil Andrej Leben) je med letoma 1990 in 2005 izšlo kakih 225 knjižnih prevodov, od tega so dvojezične koroške založbe Drava, Mohorjeva – Hermagoras in Wieser izdale okoli 55 odstotkov naslovov. Adrian Kert (Mohorjeva) je dodal, da je to početje – predstavljanje slovenskih del v nemškem govornem prostoru, kakršen je ta projekt – sicer idealistično, naporno, a »zlata vredno« poslanstvo.

Za naslovnice knjig je Peter Wieser­ (Drava) izbral motive slovenskih rek oziroma voda, za logotip zbirke pa so izbrali peterokrako zvezdo trotamoro, ki so jo po tradiciji risali v eni potezi na zibke, da bi novorojenčka varovala pred morami oziroma – kot je zapisal Rok Arih – »pred moro, ki bi se mu vsesala na prsi v podobi pol leva, pol mačke s kožnatimi krili netopirja«.

Projekt Slovenska knjižnica/Slowenische Bibliothek, prvo tako sodelovanje treh koroških založb, je finančno podprla Javna agencija za knjigo še pod vodstvom Slavka Pregla.