Trubarjev zbornik iz Tübingena: vse na enem mestu

Dan pred dnevom reformacije so predstavili zbornik Primož Trubar - slovenski reformator in Württemberg.

Objavljeno
30. oktober 2011 14.29
Posodobljeno
30. oktober 2011 14.49
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si
Ljubljana -  Knjiga, plod večletnega sodelovanja med slovenskimi in nemškimi znanstveniki, je, kot je dejal poznavalec Trubarjevega dela Mihael Glavan, celovit monografski prikaz tega velikega duha, piše Slovenska tiskovna agencija.

Zbornik, ki obsega več kot 450 strani, je uredil predsednik komisije za zgodovinopisje v Baden-Württembergu Anton Schindling. Po njegovih besedah na današnji predstavitvi Primož Trubar (1508-1586) ni le ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine, pomembno vlogo je odigral tudi v zgodovini Habsburške monarhije, še posebej v mestu Tübingen, kamor se je izselil. Trubar je zato, kot bi rekli v sodobnem jeziku, »naš sodržavljan z azilantskim ozadjem«.

Ko so Trubarja zaradi njegovih pridig in po zaplembi njegove Cerkovne ordnunge izgnali iz Ljubljane, mu, tako Schindling, Tübingen ni nudil le cerkvene zaščite, imel je tudi akademski ugled. Tübingen je sicer v prvi vrsti ponosen na svoje velike ume, kot sta bila pesnik Friedrich Hölderlin in filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel, toda nihče od njiju ni upodobljen na evrskem kovancu niti ni bil navdih za državljanski praznik.

Zbornik je natančneje predstavil Glavan, avtor pred tremi leti izdanega Trubarjevega albuma in upokojeni predstojnik Rokopisnega oddelka NUK, ki je spomnil, da tesno sodelovanje med slovenskimi in nemškimi strokovnjaki sega v leto 2008. Takrat je ob 500-letnici Trubarjevega rojstva v Tübingenu potekal mednarodni simpozij. Od takrat se je število prispevkov še povečalo, v zborniku tako sodeluje 26 avtorjev, med njimi sedem slovenskih.

Zbornik, obogaten s številnimi fotografijami, obsega več tematskih sklopov, od biografskega, teološkega, pisateljsko-prevajalskega do tistih, ki raziskujejo Trubarjevo širše delovanje, ponujajo ozadje delovanja Habsburške monarhije in prikazujejo celovit Trubarjev profil s spominskimi zapisi.

Po Glavanovem mnenju se Trubarja ne gre spominjati le kot avtorja prve slovenske knjige, Katekizma, temveč tudi kot velikega reformatorja cerkve in etičnega preroda. Glavan si je pri opisu pomagal z besedami vsestranskega literarnega ustvarjalca Jožeta Javorška, ki je za Trubarja dejal, da so ga določali svetovljanstvo, veselje do življenja in omika.

Predstavitve se je udeležil tudi škof slovenske Evangeličanske cerkve Geza Erniša, ki je prepričan, da Trubar ostaja človek za vse čase. O tem nenazadnje priča tudi povezanost med Slovenijo in Nemčijo, med slovenskimi in nemškimi evangeličani. Škof Erniša je izrazil tudi zadovoljstvo, da praznik dan reformacije postaja praznik vseh Slovencev, ne glede na versko, ideološko pripadnost.

Zbrane v Trubarjevi hiši literature, v kateri je za kulturni program poskrbel zbor Pesem tisočerih zvonov, sta nagovorila tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj in ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Medtem ko je prvi opozoril, kako mesto Derendigen, kjer je Trubar umrl, postaja vse bolj turistični cilj številnih Slovencev, je Čerin spomnil, da se Ljubljana zelo dobro zaveda Trubarjevega pomena za slovenstvo. Pred nekaj več kot letom dni je po pisanju STA zaživela Trubarjeva hiša literature, preuredili pa so tudi Trg reformacije, kjer zdaj stoji spomenik reformatorjem, delo Luja Vodopivca.