Tiskane izdaje
Izbira, vsak trenutek je izbira, filozofinja in sociologinja Renata Salecl to dobro ve. Potem ko je prevod njene Izbire (Choice) pritegnil pozornost anglofonskega trga, je po novem tudi »izbranka« zahtevnega frankofonskega intelektualnega okolja. Konec avgusta je pri pariški založbi Albin Michel izšel prevod La tyrannie du choix.
Naslovnica je znana: na njej sta kozarca s povsem enako količino vode (tako je v večini izdaj, razen v kitajski, kjer so čaše tri). Napol sta polna ali napol prazna, kakor ju pač kdo vidi in izbere.
Za Tiranijo izbire, ki jo je iz angleščine v francoščino prevedla Sylvie Taussig in jo je v predgovoru pohvalil ugledni psihoanalitik Michel Schneider, je medijskega zanimanja veliko. O spodbudni zbirki esejev, v kateri se avtorica poglablja v sodobni »mal du siècle«, so pisali v literarni reviji Lire, pritegnila je pozornost Le Monda in Le Pointa, na dolgo so se »o stiski izbiranja« razpisali pri ženevskem Le Tempsu.
Intelektualka, ki živi med Ljubljano, Londonom in New Yorkom, je o potrošniški »ideologiji svobodne izbire« zanimivo razmišljala tudi v intervjuju za belgijski Le Soir, čaka jo še vrsta televizijskih in radijskih pogovorov. »Samopostrežnost« sodobne družbe, v kateri je mogoče izbirati na skorajda vseh področjih in vse: ne nazadnje celo spol, rojeva tudi pri Francozih neprijetna občutja tesnobe, strahu, nezadovoljstva. Čutijo, kakšna kletka je v resnici neizmerna svoboda.
Preboj Renate Salecl v Francijo je lep dosežek, saj je, kakor zaznava filozofinja, trg zaprt in močno obrnjen vase. Zaradi pomanjkljive vzajemnosti pri prevajanju so Francozi kar »malo jezni na angleško govoreči svet«, hkrati pa ni mogoče prezreti, da je kriza, ki jo preživlja založništvo, huda. Akademske knjige se slabo prodajajo, posledično je naklada zelo nizka, meri se v komaj stotinah izvodov. Šest tisoč izvodov Tiranije priča o izjemni privlačnosti tematike.
Da je Saleclovi uspelo nagovoriti Francoze, prav tako kaže, kakšno afiniteto imajo ti do psihoanalitičnih tem – navzoče so v literaturi in tudi na splošno je poznavanja veliko, več kot v drugih okoljih. »Francozi hitro razumejo poanto moje knjige: da so izbire vedno povezane z nezavednim in tako mnogo manj racionalne, kakor si predstavljamo.« Seveda je Francija potrošniška družba z vsemi zagatami izbire in družba, ki ima vedno raje rumeno preproščino, a je vendar tudi okolje, ki si postavlja vprašanja – o času, politiki, kapitalizmu ..., tudi o uporu in indignaciji, na primer, h katerima poziva Stéphane Hessel.
Ob nedavnih predsedniških volitvah so se še posebej veliko spraševali o politični izbiri: izbrati politiko pomeni odločiti se za družbeni model. Po dobi radikalnega Nicolasa Sarkozyja z gosto razpredeno mrežo, ki jo je avtoritarno obvladoval, se Francozi zdaj privajajo na drugačno predsedniško avtoriteto. Nekako še vedno v šoku čakajo, da se, kakor razmišlja filozofinja, v vseh razsežnostih pokažejo spremembe: kot posledica njihove nove izbire.
