Tiskane izdaje
7500 razstavljavcev iz 110 držav, 280.000 knjigotržcev, založnikov, avtorjev, tiskarjev in novinarjev – ti trije podatki povedo vse o frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer s knjigami dokumentirano trgujejo že od leta 1462. Letos je tako kot zadnja leta v ospredju digitalno, založnikom pa v novoreku pravijo dobavitelji vsebin v različnih formatih.
Direktor sejma Jürgen Boos v napovedih govori le še o »kreativnih vsebinah« in razlaga, da je globalna založniška industrija zapustila fazo eksperimentiranja in se posveča poslovnim strategijam in razvoju novih oblik delovanja, ki združujejo založništvo s filmsko industrijo, industrijo iger in informacijske in komunikacijske tehnologije. Je v Frankfurtu še videti knjige? Seveda, in niso le e-knjige na takem ali drugačnem bralniku. Pa vendar: »Vse bolj nas zanima tisto, kar na bralnikih beremo,« pravi Boos.
Podatki o globalni prodaji knjig, ki jih analizira podjetje Nielsen Book, pravijo, da je prodaja tiskanih knjig na največjih svetovnih knjižnih trgih tudi v letu 2010 padla, najbolj na Irskem, v Veliki Britaniji, ZDA, v Španiji in na Danskem (rast so zaznali le v Italiji), upad je viden predvsem pri leposlovju in knjigah za otroke. »Krivec« za to je vzpon elektronskih naslovov, poznavalci pa dodajajo, da so neangleški knjižni trgi tri leta pred bumom, ki so ga že doživeli angleški.
Slovenska nacionalna založniško-tiskarska predstavitev na največjem knjižnem sejmu na svetu je letos drugič zapored organizirana
v režiji javne agencije za knjigo – nadaljevali bodo s trendom, ki so si ga zastavili lani: manjša in pregledna stojnica z množico informativnega gradiva in izborom knjižnega gradiva slovenskih založb. Založbe, ki so jih povabili k sodelovanju na nacionalni stojnici (in s tem finančno olajšali sicer drago frankfurtsko predstavitev), imajo razstavni prostor za dvanajst najnovejših naslovov slovenskih avtorjev iz svojih zbirk na voljo brezplačno.
Lanskemu izboru »avtorjev v središču«, v njem so Andrej Blatnik, Milan Dekleva, Nataša Kramberger, Mojca Kumerdej, Svetlana Makarovič, Katarina Marinčič, Miha Mazzini, Maja Novak, Boris Pahor, Suzana Tratnik, Vlado Žabot in Slavoj Žižek, so letos dodali še Tadeja Goloba, Stanko Hrastelj, Draga Jančarja in Miroslava Košuto.
Za vsakega izmed navedenih avtorjev so pripravljena dopolnjena in aktualizirana promocijska gradiva, za Milana Deklevo, Katarino Marinčič in Suzano Tratnik so oblikovali knjižico vzorčnih prevodov v trinajstih jezikih (to je plod lanskoletnega prevajalskega seminarja v Novem mestu).
Založba Mladinska knjiga tako kot zadnja leta s stojnico gostuje tudi v »anglo-ameriški« dvorani številka osem, kjer se »zgodi« največ frankfurtskega trgovanja s pravicami. Stojnico letos krasijo ilustracije žuželk slovenske mednarodne ilustratorske zvezde Lile Prap iz njene čisto sveže knjige Žuželčji zakaji.
Igor Bratož 63. frankfurtski knjižni sejem – Predstavnica nemške založbe Droemer Knaur končuje postavitev na največji sejemski knjižni polici. Foto
