Tiskane izdaje
Razburjenje in turbulence, ki jih je sprožila zadnja (neuspešna) dražba Mladinske knjige, so spet enkrat postavile pred javnost vprašanja, na katera ni odgovora že desetletja.
Založniško-knjigotrško pleme ne prenaša »mentalitete diskontnosti« pri prodaji knjig, kupcev je sredi krize vse manj.
Letos poleti smo lahko spet ugotavljali, da je slovenski stik s »človekovo najboljšo prijateljico«, knjigo, svojevrsten: po eni plati so se pred leti založniki lahko hvalili z impresivno produkcijo, po drugi slovenski bralci še zmeraj raje zavijejo v knjižnico kot v knjigarno. Ni jim hudega, saj slovenski sistem javnih knjižnic velja za odličnega.
Kazalniki, ki jih objavlja Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, kažejo, da je od leta 2005 število izdanih knjig in brošur na slovenskem trgu naraščalo, od leta 2009 pa se je zniževalo, upočasnila se je tudi rast števila enot knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, leta 2010 pa se je po večletnem naraščanju zmanjšalo tudi število izdanih leposlovnih naslovov.
Manj knjig, manj denarja
Ko je Damijana Kisovec v nizu Koliko knjig manj izdamo v Sloveniji? na podlagi podatkov, ki temeljijo na zbiranju obveznega izvoda v Narodni in univerzitetni knjižnici, primerjala leto 2006 (ko je bil zakon o obveznem izvodu sprejet) in leto 2012, se je pokazalo, da se je delež izdanih naslovov petih največjih slovenskih založnikov, torej takih, ki izdajo več kot sto naslovov na leto) povečeval, z 19 odstotkov leta 2006 je splezal na 22,8 odstotka lansko leto. Ilustrativni podatki o povprečnih nakladah (ilustrativni zato, ker na začetku merjenja niso bili dosegljivi podatki v celoti) kažejo, da je bila leta 2006 povprečna naklada monografskih izdaj, torej knjig in brošur, 1524, v lanskem letu pa 1138 izvodov.
Podatek o številu vseh monografskih publikacij sicer še zmeraj kaže lepo sliko, 5744 naslovov leta 2006, lansko leto 5723, ko od tega odštejemo učbenike in dodamo slikanice, je številka nižja, 3971 leta 2006, 4285 lansko leto, zato pa je zaskrbljujoč pogled na krivulji prihodkov in odhodkov, ki od leta 2008 ves čas padata, projekcija za leti 2013 in 2014 pa ne kaže spremembe na bolje (že več let v založništvu, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot osemsto ljudi, padata tudi dodana vrednost na zaposlenega in prihodek na zaposlenega), saj kupna moč slovenskih bralcev knjig pada, enako je tudi s knjižnicami, katerih odkup je pri subvencioniranih naslovih doslej pomenil velik del prodane naklade.
Trend padanja in skrivanja
Kaj pa jim utegne prinesti oziroma vzeti zakon o enotni ceni knjige, katerega predlog je prejšnji teden doživel precej kompromisnih popravkov, ta hip še ni jasno, čeprav si je kdo od vpletenih verjetno že poskušal priklicati mogoč scenarij. Stanje nikakor ni rožnato, na zadnji tematski konferenci o prihodnosti slovenskih knjigarn Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev v sodelovanju z Društvom slovenskih knjigotržcev je eden od poznavalcev panoge sredi aprila navrgel, da vse temeljne ekonomske kategorije in kazalci že četrto, pri knjigotrštvu pa peto leto zapored, beležijo padanje.
Trend se nadaljuje, po dosegljivih podatkih je padanje prihodkov v založništvu lansko leto (glede na leto prej) pristalo pri 7,4 odstotka, v dejavnosti izdajanja knjig -8,4 odstotka, rast dobička pa je bila v založništvu negativnih 59,3 odstotka, dobičkonosnost kapitala pa rahlih 0,4 odstotka.
Antigona in Cavazza
Pri tem je tako imenovana neodvisna lestvica prodajno najbolj uspešnih naslovov Naj 10, ki jo na podlagi založniških podatkov o prodaji sestavlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) pri Gospodarski zbornici Slovenije, molčeča, saj številk o prodanih izvodih ne izdaja.
Ta prepoved je zapisana tudi v pravilniku: »Podatki o prodani nakladi katerega koli naslova so poslovna tajna in se ne smejo razkriti nikomur brez pisnega soglasja lastnika podatka. Dovoljena je le objava podatkov o rasti ali upadu prodaje in o deležih posameznih naslovov v lestvici desetih naslovov in brez zbirnega podatka.«
Založniki v tujini, na Otoku na primer, številk ne skrivajo, pripravljeni so obelodaniti vse, število prodanih izvodov in celo podatek, koliko denarcev se je od posameznega naslova nateklo v njihovo malho. Lokalna čudaštva torej. Očitku, da za lestvico, kakršna je, stojijo založniški interesi, je mogoče verjeti, seveda imajo založniki, »ti« in »oni«, povsem naravno in razumljivo, svoje interese. »Problem seznamov prodajnih uspešnic,« pravi eden od ameriških raziskovalcev založništva, »je preprosto to, da kažejo tisto, kar hoče založnik prodati«.
Več številk ponuja Cobiss, Kooperativni online bibliografski sistem in servisi; za lansko leto, kogar bi utegnilo zanimati, se deseterica najbolj branih knjig v slovenskih splošnih knjižnicah, bere takole: na prvem mestu Sofoklejeva Antigona z 10.325 izposojami, sledijo biografski roman Vesne Milek Cavazza (9179), romana Kathleen E. Woodiwiss Vreden ljubezni (8571) in Pepel v vetru (8161), na petem mestu Fran Milčinski z Butalci (7872), potem še enkrat Kathleen E. Woodiwiss, na tem mestu z romanom Shanna (7793), klasik Fedor Mihajlovič Dostojevski je z Zločinom in kaznijo (7776) za las prehitel Sandro Brown in njeno Nebeško vročico (7647), deseterico pa sklepajo Zgodbe Svetega pisma (6947) in William Shakespeare z Romeom in Julijo (6866).
Neprivlačnost za vlagatelje
Vodja oddelka analiz in glavni ekonomist Skupine Alta mag. Sašo Stanovnik po pregledovanju podatkov o poslovanju založb za lansko leto ugotavlja, »da se je založniška dejavnost v letu 2012 srečala s precejšnjim upadom prihodkov in posledično dobičkov, pri čemer je donosnost kapitala pravzaprav komajda pozitivna. To pomeni, da dejavnost tudi ni privlačna za vlagatelje.
Obenem je zadolžitev precejšnja, še posebej v dejavnosti izdajanja knjig. Glede prezaloženosti negativno izstopa Mladinska knjiga, pa tudi založba Modrijan, Mohorjeva družba pa ima celo negativen kapital. Še najbolje se je po kazalcih in trendih v 2012 obnesla založba Učila International.
Za Mladinsko knjigo se vidi da je prezadolženo matično podjetje Mladinska knjiga Skupina, pri čemer hčerinske družbe poslujejo izredno slabo, saj potisnejo že tako nizek dobiček matične družbe v konsolidirano izgubo skupine.« Kje so časi, ko sta se DZS in Mladinska knjiga na lestvici najuspešnejših slovenskih podjetij po podatkih Ajpesa uvrstili solidno v drugo stoterico, po čistem dobičku pa sta zasedli prva 89. in druga 93. mesto!
Zvabiti kupca v knjigarno
Poznavalec založništva in tudi sam založnik Samo Rugelj lapidarno ugotavlja, da je se je po uspešnem desetletju med letoma 1990 in 2000 rast števila izdanih knjig še povečevala, vrhunec je bil okoli leta 2010, ko je izšlo okoli 6000 naslovov, vzpon so doživele žepne knjige, hkrati pa se je začela nižati prodaja leposlovja in humanistike, knjigarne pa so svojo poslovno politiko začele zaostrovati.
Njegov pogled v prihodnost je pospremljen z ugotovitvami, da bodo med ključnimi parametri za prebroditev zdajšnje krize prizadevanja za ohranitev obstoječih knjigarn, založniki se bodo morali še strastneje posvetiti celovitemu promoviranju prodaje knjig v knjigarnah in za knjigarne najti tudi nove vsebine, prodaje elektronskih naslovov pa se je treba lotiti pazljivo, da ne bo kanibalizirala tiskane produkcije.
Tudi založnica Tanja Tuma, podpredsednica Društva slovenskih založnikov, misli na to, kako kupce knjig zvabiti k nakupu, v svojem zagovoru zakona o enotni ceni knjige pravi, da »trgovci-neknjigarji ničesar ne izgubijo, pač pa knjigarne veliko pridobijo, saj imajo možnost kupcem nuditi več naslovov dlje časa (učinek t. i. mešane kalkulacije), namesto cen in popustov pa tekmujejo med seboj vsebina in kvaliteta storitve posamezne knjigarne. Dlje in na več mestih, kot so knjige prisotne, več je možnosti prodaje raznovrstnih knjig, zabavnih in bolj zahtevnih.«
Tudi če se zdi hudo in so številke nespodbudne, pa se tukajšnjim bralcem in kupcem knjig pravzaprav ni treba bati, kriza založništva in jadikovanje sta večen pojav, a knjige še zmeraj imamo in beremo. O čem, na primer, so razpravljali pred skoraj štirimi desetletji, leta 1972, ob prvem slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani? Seveda, to ne more presenetiti, lamentirali so o neveseli usodi slovenske knjige!
