Tiskane izdaje
"O zasebnem življenju Virginie Woolf ne vemo kratko malo ničesar. Uradna biografija se omejuje na osnovne letnice in tako splošne namige, kot je tisti, da je bila 'vse življenje bolehna' in da je morala po vsakem romanu, sploh po vsakem izčrpavajočem naporu 'iskati zavetja v sanatoriju'," je v uvodni študiji k romanu Gospa Dalloway leta 1965 zapisala Rapa Šuklje, piše STA. Takrat je bil mož Virgine Woolf Leonard še živ ter je skrbno bdel nad vsemi njenimi dnevniki, pismi in drugimi biografskimi zapisi.
Po njegovi smrti leta 1969 se je razmahnilo izdajanje del, ki so razkrivala pisateljičino življenje. Po srečnem ranem otroštvu so Woolfovo zaznamovale smrti v najožjem družinskem krogu. Potem ko je družino Stephen leta 1985 zapustila mati Julia, je dve leti zatem umrla še njena polsestra Stella. Leta 1905 je umrl tiranski, a pri Virginii vseskozi občudovani oče Leslie, leto kasneje še brat Thoby. Virginia je bila na svojo družino zelo navezana in je družinske smrti razumela skoraj kot nekakšno izdajstvo. V tem času se je spopadla tudi s prvimi depresijami in poskusom samomora.
Za Woolfovo so bila pogosto odrešujoča druženja z mladimi intelektualci, ki so se vsak četrtek zbirali na Gordon Squareu 46 v londonski četrti Bloomsbury. Pogovori se niso ustavili le pri umetnosti in "lepem", ob viskiju in kakavu je beseda, kot je v dnevniku zapisala Woolfova, pogosto tekla o zaljubljenostih in seksualnem življenju bloomsburyjevcev, kot so so imenovali. Woolfova je bila med pogovori sprva bolj poslušalka, kasneje pa je začela vse glasneje zagovarjati svoje misli ter postala tudi priljubljena tolažnica svojih prijateljev.
Sodelovala je tudi pri škandaloznih zabavah in paradi, ko so se bloomsburyjevci po Londonu sprehajali kot Gauginove slike. Prav ti podatki kažejo tudi na zelo živahno plat pisateljice, ki je ne gre, kot pogosto poudarjajo poznavalci njenega življenja in dela, interpretirati zgolj kot genialno in depresivno modernistko.
O osebnosti Woolfove je v zadnjih letih izšlo več ne vedno najbolj verodostojnih del. Najbolj povedna pa je misel njenega moža Leonarda, ki jo je zapisal v enem od biografskih esejev. Vsa človeška bitja so po njegovem mnenju izjemno zapletena, v življenju pa da je srečal malo genialnih ljudi - Virginia Woolf je bila ena od njih. Za genije pa velja, tako Woolf,"da so še rahlo bolj zapleteni kot navadni ljudje". Leonard je ženino "kompliciranost" vzel v zakup ter ji je ves čas stal ob strani. Virginia Woolf mu je v svojem poslovilnem pismu napisala, da dva ne bi mogla biti bolj srečna, kot sta bila onadva. Woolfova je svoje življenje končala, ko je zaznala, da se ponovno pogreza v duševno bolezen.
Obletnico smrti Virginie Woolf v številnih založbah po svetu zaznamujejo številni ponatisi njenih del. Med večjimi projekti je izid zbranih del s pripadajočim znanstvenim aparatom pri založbi Cambridge University Press.
