Rojstvo velikega knjižnega imperija: Penguin Random House

Nujna poteza uglednih založnikov, ki zadnja leta preživljata precej negotovo obdobje.

Objavljeno
02. november 2012 20.04
Posodobljeno
03. november 2012 08.00
PEARSON/
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura
Prihodnje leto bodo pisatelji Dan Brown, John Grisham in E. L. James skupaj s »klasiki«,­ kot so na primer George Orwell, Jack Kerouac in John le Carré, pa še zadnji nobelovec Mo Yan, objavljali pod eno (britansko-ameriško) založniško streho. Imenovala se bo ­Penguin Random House.

Želja avstralskega založniškega magnata Ruperta Murdocha, lastnika založbe HarperCollins, ki je pred dnevi napovedal nakup Penguina za 1,6 milijarde dolarjev, se ne bo uresničila.

Založniški gigant bo obvladoval dobro četrtino vseh izdaj v angleškem jeziku, združitev pa je bila nujna poteza dveh uglednih založb, ki zadnja leta preživljata precej negotovo obdobje. Elektronske knjige in njihova spletna prodaja so tako rekoč prisilile lastnika obeh založb (britanski Pearson in nemški Bertelsmann), da se z združitvijo postavita po robu spletnim prodajalcem ­e-knjig, kot so Amazon, Apple in Google. Ker je delež ameriškega Random Housa nekoliko večji (53 odstotkov), bo na čelu združene založbe njen prvi človek ­Markus Dohle, medtem ko bo predsednik uprave Penguina John Makinson takoj za njim.

Odpuščanje

Analitiki so izračunali, da bosta založbi z združitvijo lahko znižali stroške vsaj za desetino, vsekakor pa to pomeni precejšnje odpuščanje. Trenutno je v Penguinu zaposlenih 3557 ljudi, v Random Housu pa 5343. Marjorie Scardino, predsednica uprave družbe Pearson, ki je leta 1970 kupila prestižno založbo Penguin, je zaposlenim nemudoma poslala elektronsko obvestilo, v katerem napoveduje temeljite spremembe. »Knjižni trg je s širitvijo digitalne tehnologije doživel velikanske spremembe, ki ne bodo prizanesle redkim velikim igralcem in številnim majhnim založbam,« je napisala. Prva ženska, ki je postala predsednica uprave enega izmed stotih najbolj uspešnih podjetij na Otoku, bo tudi sama ena od najbolj znanih žrtev te združitve: konec leta bo odstopila po šestnajstih letih predsednikovanja.

Ameriški analitiki so prepričani, da je bila združitev obeh založb neizogibna, če se želita postaviti po robu spletnim prodajalcem knjig, ki vodijo igro. »Kdor se ne bo prilagodil novim pravilom na knjižnem trgu, bo odrinjen na rob ali celo prek njega,« je prepričan Paul Kozlowski, solastnik založbe Other Press. Nekateri pisatelji, ki objavljajo pri Penguinu in Random Housu, nad združitvijo niso najbolj navdušeni. Že res, da je knjiga tudi blago na trgu, vendar zanjo ne veljajo enaka pravila kot za izdelovalce avtomobilov ali naftne družbe. Predsedniki uprav velikih založb so osredotočeni zgolj na dobiček, medtem ko jih ne zanima, ali ima njihova založba avtorje, ki prinašajo novosti v literaturo.

Številne založbe po svetu, ki že zdaj sodelujejo z obema založniškima hišama, v nekaterih primerih pa imajo tudi skupne založbe, po združitvi čaka precej negotova prihodnost. Voditelji najpomembnejšega igralca na trgu knjig v angleškem jeziku, založbe Penguin Random House, bodo namreč najprej pregledali, kako uspešno poslujejo te družbe in številne med njimi bodo gotovo prenehale ­delovati.

Bojazen avtorjev

Tudi avtorji se bojijo, da bo izhajalo vse manj knjig, da bodo imeli bralci manjšo izbiro in da bo težje zagotoviti napredek. Tradicionalni način prodaje knjig je vse manj priljubljen, zaradi tehnološkega razvoja predvsem Amazon postavlja pogoje tradicionalnim založnikom. Zato je eden od smislov združitve dveh od šestih najmočnejših založb povečati svojo pogajalsko moč. To je prvi primer takšne oblike sodelovanja. Za preostale štiri iz tako imenovane velike šesterice Hachette, Harper Collins, Macmillan in Simon & Schuster bi lahko ustanovitev velikana Penguin Random House postala velik izziv.

Petdeset odtenkov

Random House je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta najmočnejši založnik na dveh največjih trgih v angleščini – v ZDA in Veliki Britaniji, njegov položaj je nedvomno okrepil velik uspeh trilogije Petdeset odtenkov sive, ki so jo od marca do junija prodali 30 milijonov izvodov, enakomerno porazdeljenih med tiskanimi in elektronskimi izdajami. Penguin je bil drugi v ZDA in tretji v Britaniji za Hachettom.

Paradoks vsega tega je, da ima tehnologija, ki skrbi založnike, tudi dobre lastnosti za bralce in pisce. Ta čas najbolj prodajani roman Petdeset odtenkov sive E. L. James, ki je v tiskani obliki izšel pri Random House, je bil najprej objavljen v digitalni izdaji pri avstralskem Writers Coffee Shopu. Prebralo ga je 250.000 uporabnikov kindla in drugih elektronskih bralnikov.

Digitalno založništvo

Seveda vse knjige ne bodo doživele takšnega uspeha in elektronske knjige niso vedno kakovostna literatura. Veliki založniki izbirajo, urejajo in lektorirajo knjige ter z zaslužkom od uspešnic izdajajo literaturo, ki ima manj bralcev. Digitalno založništvo v angleščini ponuja več naslovov, elektronske knjige so cenejše in za bralce ­dostopnejše.

Pred dvema letoma je število knjig, dostopnih na iphonovih aplikacijah, prekosilo število dostopnih igric. Kakšen bo nov poslovni model v svetu, ki ga obvladujejo Amazon, Apple in Google, še ni jasno, ni pa dvoma, da zanimanje za literaturo zaradi sprememb ne bo usahnilo.