Zgodbe iz Vukovarja: Afirmacija življenja in resnice

S tiskovno konferenco za novinarje se je včeraj na Slovenski matici končalo sicer kratko, toda očitno plodno srečanje matic iz sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške. Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev knjige Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja.

Objavljeno
10. marec 2011 13.08
Posodobljeno
10. marec 2011 13.08
Milan Vogel, Kultura
Milan Vogel, Kultura
S tiskovno konferenco za novinarje se je včeraj na Slovenski matici končalo sicer kratko, toda očitno plodno srečanje matic iz sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške. V dolgoletnem sodelovanju so občasno nastali zastoji, vendar ne po njuni krivdi. Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev knjige Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja, ki jo je v prevodu Vasje Bratina izdala Slovenska matica.

V zgodovino sodelovanja je posegel sedanji predsednik Slovenske matice Milček Komelj. Poudaril je, da so srečanja med temeljnima ustanovama za vsa področja nacionalne kulture več kot naravna, saj temeljijo na izročilu dolgoletnega vsestranskega kulturnega sodelovanja, ki je bilo nekoč v obrambi pred germanizacijo tudi narodnoobrambno oziroma politično obarvano, danes pa je smiselno predvsem zaradi razumevanja preteklosti ter kulturnega informiranja in pretakanja, pa tudi zaradi dobrega sosedskega sodelovanja. Navedel je več konkretnih dejanj iz časov slovanofilskega sodelovanja, ko je Slovenska matica osnovala celo Hrvatsko knjižnico, znanstveno-književni zbornik Hrvatsko kolo pa je svoje strani odprl za objave slovenskih avtorjev. Nekako simbolično je razmerje Avgusta Šenoe do Prešerna (njegov Nagelj s pesnikovega groba je prevedel Tonko Maroevič, celotnega Prešerna pa je v prevodu Luke Paljetka leta 1982 izdala Matica hrvaška). Za kulturno izmenjavo med Hrvaško in Slovenijo so veliko naredili še mnogi drugi, med njimi Gustav Krklec, Vlado Gotovac, Joža Mahnič in današnji ­predsednik hrvaške matice Igor Zidić


Predvsem predavanja 
in izdajanje knjig

Tesnejši stiki so se ponovno začeli leta 2003 na Otočcu (Drago Jančar je opozoril na dejstvo, da je bila Matica hrvaška leta 1971 zaradi »nacionalističnega delovanja« tako rekoč obglavljena in skoraj razpuščena) in naslednja srečanja so pokazala tudi steze nadaljnjega sodelovanja –
predvsem predavanja in izdajanje knjig. Tako je pri Slovenski matici leta 2008 v ciklu prikazov zgodovine sosednjih držav izšlo delo Iva Goldsteina o zgodovini Hrvatov in zdaj še knjiga Siniše Glavaševića o Vukovarju, na Hrvaškem pa delo Petra Štiha in Vaska Simonitija o zgodovini Slovencev, v načrtu pa je izid Duhovne zgodovine Slovencev akademika Janka Kosa. Izpostaviti velja še posvet o Istri, ki so se ga poleg Slovencev in Hrvatov udeležili tudi Italijani, rezultat pa je zbornik Kulturna identiteta Istre.

Tem za sodelovanje gotovo ne bo zmanjkalo (prevodi del novejše ­slovenske književnosti in drugih del, pa tudi spodbujanje učenja slovenskega jezika na Hrvaškem in hrvaškega v Sloveniji), zastavljeni program je po besedah predsednika Matice hrvatske Igorja Zidića dober, ker je realen.
Knjiga mladega reporterja hrvaškega nacionalnega radia v Vukovarju Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja bo našla prostor na policah med deli z vojno ali taboriščno tematiko, kot sta Dnevnik Anne Frank ali Pahorjeva Nekropola.

Avtor je bil dan pred padcem Vukovarja v hrvaški domovinski vojni ujet 
v kleti, kjer je oddajal radio, in ustreljen med mnogimi žrtvami v Ovčari. V knjigi so zbrani kratki zapisi dveh povsem različnih zvrsti: za čas nastajanja povsem neverjetno lirične zgodbe o ljubezni, mestu, otroštvu, pesniku, družini … in realistična vojna poročila o dogajanju v mestu, ki ga ni več. Ne glede na dogajanje je pisana enostavno in nepatetično in ima vsekakor veliko pričevanjsko in dokumentarno vrednost.