Kocka je padla - razstava o namiznih in družabnih igrah

Ljubljana - Na razstavi Kocka je padla je po obodu sobe razvrščenih petnajst vitrin, vsaka s tremi policami, na katerih so predstavljene po ena ali več iger, sredi prostora pa je šest večjih vitrin, v katerih so kompleksnejše igre. Razvrščene so po sklopih.

Do iger in igranja imamo v družbi dvojen odnos. Na eni strani nanje gledamo zgolj kot na dejavnost, nasprotno delu, nečemu resnemu in odraslemu ter zato primerno le za otroke, na drugi strani pa so eden od temeljnih načinov učenja in razvijanja telesnih in miselnih sposobnosti. Vemo tudi, da si starostniki pogosto bistrijo um z reševanjem križank ali ga ohranjajo vitalnega z učenjem poezije na pamet.

Igre niso zgolj igrače, namenjene otrokom in igranju, temveč vsem starostnim skupinam. Lahko so učni pripomoček, z njihovo pomočjo si urimo um, se poglabljamo v strategije in taktike in tudi sprostimo. S to razstavo si želi Zavod Stratosfera, ki se ukvarja predvsem z namiznimi igrami in ohranjanjem tovrstne kulturne dediščine, predstaviti javnosti ravno te dimenzije igre. »Prepogosto se srečujemo s slabšalnim odnosom do igranja,« pojasnjuje Katja Malovrh Rebec, soavtorica razstave. »Dostikrat je igranje dojeto kot nasprotje resnemu delu. Z razstavo hočemo povedati, da igranje namiznih iger pravzaprav pomeni veliko več: tako učenje kot tudi tekmovanje, vendar ne enega z drugim, temveč kot premagovanje samega sebe, nato druženje, saj smo danes s komunikacijo z internetom zelo odtujeni, in navsezadnje konjiček. Tudi konjički so precej zasmehovani, ker naj bi resna oseba delala cele dneve. Vendar nihče ne more celo življenje delati cele dneve in biti zdrava in celostno zgrajena oseba. Vsak mora imeti oddih in čas zase. In to so konjički, nekaj za dušo, za sprostitev. Če je konjiček konstruktiven in razmišljamo o pametnih stvareh, sebe nadgrajujemo. Če pa samo pasivno spremljamo dogajanje zunaj sebe, se ne oblikujemo sami, temveč nas nekdo drug.«

Med namiznimi družabnimi igrami prepoznamo Trik Trak oziroma backgammon, katere več različic je nastalo že v antičnem Rimu, po propadu rimskega cesarstva pa so v Evropi nanjo pozabili, vendar se je pod imenom Nard ohranila v islamskem svetu in se s križarskimi vojnami vrnila v Evropo. Cilj igre je, da na plošči vsak igralec premakne svoje ploščke na konec igralne površine. Ob njej je tudi Človek ne jezi se, ki ga je v Nemčiji sestavil Joseph Friederich Schmidt za zabavo svojih treh otrok. Izdal jo je leta 1914, po prvi svetovni vojni do leta 1920 pa je naklada narasla na milijon izvodov ter do danes dosegla sedemdeset milijonov prodanih primerov. Igra igralce uči premagovati jezo na tekmeca, kadar ta »požre« figurico. V njej je dragocen poduk, namenjen otrokom, da gre zgolj za igro in da poteza, ki jim škodi, ne pomeni osebnega napada nanje. Med igrami je tudi Monopoly, ki ga je leta 1903 naredila politična aktivistka in avtorica iger Elizabeth­ Magie in z njim hotela podučiti javnost, kako najemnine bogatijo lastnike nepremičnin in siromašijo najemnike. Izdanih je bilo več različic, eno od njih je patentiral ­Charles Darrow v obliki, ki jo poznamo danes, ter jo leta 1935 prodal podjetju Parker Brothers. Danes velja za najbolj igrano komercialno igro na svetu, njene vsebine pa so zakoni trga, investiranje, naložbe, zavezništvo med igralci in posojanje denarja. Poleg namiznih iger so še drugi sklopi: družabne igre s kartami (npr. tarok, tarot), igre s kartami za zbiranje (npr. Pokemon, Nintendo), Tolkien v kartah (igra iz leta 1995, izdelana na podlagi sveta, ki ga je v svojih delih Hobit in Gospodar prstanov ustvaril oxfordski profesor), igranje domišljijskih vlog, strateške igre (šah, japonska igra modrecev Go), preigravanje zgodovinskih bitk in igre z domišljijskimi figuricami (Warhammer).

Razstava ni namenjena otrokom, temveč nagovarja odrasle, študente in starejše srednješolce. Odprta bo do 26. junija, spremljale pa jo bodo delavnice o posameznih vrstah iger, recimo igre srednjega veka v sodelovanju z Društvom ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge, ki bo predstavilo svoje replike, igranje resničnostnih likov iz sveta Tolkiena v sodelovanju 
s Slovenskim Tolkienovim društvom Gil-galad, sodeluje pa tudi Go zveza Slovenije, Prizma, društvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije in drugi. Zvrstili se bodo vsako sredo ob 17. uri na mestu razstave, ki – kot pojasnjujeta avtorja –
poskuša vzpodbuditi, da bi se na novo ocenilo igro in igranje.