Tiskane izdaje
Ljubljana - Tjaša Železnik in Klemen Slakonja sta za majsko vodenje nedeljske oddaje NLP prejela vsak štiri tisoč evrov honorarja, osnovna bruto plača voditelja Odmevov Slavka Bobovnika pa je dobrih 1800 evrov, je bilo med drugim razbrati iz elektronskega sporočila, ki nam ga je uspelo pridobiti na uredništvu Vikenda. Podatke o njunem in honorarjih še nekaj drugih sodelavcev TVS je namreč nacionalna televizija brez težav posredovala gledalcu iz Trebnjega, ki je za njih zaprosil po elektronski pošti. Kar ne bi bilo tako nenavadno, če Vikend ne bi na podatke o desetih najbolje plačanih voditeljih čakal že skoraj leto in pol.
Vikend je 1. marca lani zaprosil TVS, da posreduje podatke o svojih desetih najbolje plačanih voditeljih. Po odločbi informacijske pooblaščenke, s katero bi moral javni zavod razkriti želene podatke, je RTVS sprožila upravni spor, o katerem sodišče še ni dokončno razsodilo.
Gledalec iz Trebnjega je za podatke o plačah nekaterih TV voditeljev in vodilnih delavcev, ki jih je imensko naštel, zaprosil na začetku junija in v dobrih 14 dneh želene odgovore tudi prejel. Zakaj takšna razlika v obravnavi, smo povprašali TVS. Njihov odgovor: »Ker o upravnem sporu, ki ga je RTV Slovenija sprožila na odločbo informacijske pooblaščenke, s katero bi morali vam razkriti seznam desetih najbolje plačanih voditeljev TVS, sodišče še ni razsojalo, komentarja na vprašanje glede (ne)posredovanja informacij ne moremo posredovati.«
»Morate izkazati javni interes«
Naredili smo naslednji korak. Da bi bila slika o zaslužkih na TVS popolnejša, smo tudi sami poslali na Kolodvorsko vprašanja o višini plač honorarjev njihovih televizijskih voditeljev in drugih delavcev, ki so bila postavljena enako kot gledalčeva, le z več imeni - a odgovora TVS tudi tokrat ni hotela posredovati.
Njihov odgovor glede zaslužka voditeljev se je glasil: »Da vam RTV Slovenija posreduje informacije, ki jih zahtevate v vprašanju, morate izkazati javni interes.« Na TVS smo poslali vprašanje, zakaj ima nekdo (gledalec iz Trebnjega) pravico dobiti takšne podatke, nekdo drug (sodelavec Vikenda) pa ne. Mag. Cvetka Žirovnik, pomočnica generalnega direktorja za organizacijo, kadre in izobraževanje, ki je pristojna oseba za posredovanje informacij v javnem zavodu RTV Slovenija, nam je pojasnila: »Tistih podatkov prav gotovo nisem posredovala jaz kot uradna oseba za informacije. Kakor koli že, prosim, da upoštevate prejete odgovore. Sama nikakor ne delam razlike med tistimi, ki želijo informacije. Nihče ni v privilegiranem položaju.«
Podatki o plačah le delni
Objavljamo torej podatke o plačah in honorarjih, ki so jih posredovali omenjenemu gledalcu, vendar velja opozoriti, da se lahko končna izplačila precej razlikujejo od navedenih, saj zajemajo le podatke, ki jih naj bi bila TVS dolžna posredovati. Pri navedenih plačah gre namreč za osnovne bruto plače, torej brez upoštevanja aneksov k pogodbam. Zaposleni in sodelavci RTVS dobivajo tudi dodatke in nagrade, ki so v skladu z zakonodajo in internimi pravilniki javnega zavoda. Prav tako voditelji prejemajo dodatke za vodenje oddaje skladno s pogodbami o zaposlitvi, ki so odvisni od več dejavnikov, npr. od tega, ali oddaja poteka v živo, od termina oddajanja ipd.
TVS naj bi sicer bila podatke o plačah oziroma honorarjih dolžna posredovati skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, npr. takrat, ko jih gledalci o tem povprašajo. To kažejo tudi odločbe informacijskega pooblaščenca, prva iz leta 2004, ko je novinar Dela Rok Kajzer TVS prosil za bruto in neto plače nekaterih vodstvenih uslužbencev. Aprila leta 2005 je druga stranka od TVS zahtevala, da ji TVS pošlje fotokopijo dokumenta z informacijo o višini honorarja, ki ga je dobil Peter Mlakar za svojo kolumno v oddaji Studio City. TVS je zahtevi sicer najprej zavrnila, potem pa je na podlagi odločbe informacijske pooblaščenke kot javni zavod podatke vseeno morala posredovati.
Iz Vikenda.
