Koncert s plesnim značajem

Zvečer se bo ob 20. uri na odru Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma predstavila razširjena zasedba skupine Katalena, ki se ji bosta pridružila še harmonikar Marko Brdnik in violinistka Jelena Ždrale. Ti bodo poskrbeli za glasbeno ozadje koreografijam Edwarda Cluga in Valentine Turcu in članom Baleta SNG Maribor.

Kot je povedal pevec in kitarist skupine Katalena Boštjan Narat, je Špic-Cvak! koncert s plesnim značajem, kar pomeni, da se bo njihova glasba prepletala s koreografijami, ki sta jih v preteklih šestih letih na njihovo glasbo ustvarila Edward Clug in Valentina Turcu. Do sodelovanja je prišlo po naključju. Pred šestimi leti je Clug iskal glasbo slovenskih avtorjev, ker je potreboval zvočno kuliso za svojo koreografijo. V oči in uho mu je padla prva plošča (Z)godbe, s katere si je zbral skladbo Kolednica. Nato je pritegnil še Valentino Turcu in se je vse nato spontano razvijalo.

 

V šestih letih je nastalo veliko materiala, ki ga bomo v strnjeni in dramaturško zaokroženi obliki predstavili na koncertu s plesnim značajem Špic-Cvak!, pravi Narat. Glasba bo z vseh albumov, vendar je največ skladb prav z zadnje plošče Cvik Cvak.

 

Prvič so v nekoliko razširjeni zasedbi sodelovali leta 2005 na podelitvi Prešernovih nagrad, ki jo je režiral Clug. Ustvaril je 20-minutno predstavo z naslovom Povodni mož ali ženska na robu kopalne kadi. Bolj podoben koncert pa so izvedli pred dvema letoma 2007 na otvoritvi festivala Carniola, ko so nastopili v zasedbi, ki je precej sorodna tej, ki bo nastopila na odru Gallusove dvorane.

 

Na naše vprašanje, kako glasba s plesom dobiva dodatno razsežnost, pravi Narat, da sta glasba in ples povezana, saj sta eno. Zgodovinsko gledano drugače ne gre, saj je to bilo vedno povezano, vedno celota. »V tem konkretnem primeru pa se mi zdi predvsem zanimivo, kako naše obdelave ljudske glasbe v bistvu dobro funkcionirajo z Edwardovim in Valentininim pristopom h klasičnemu baletnemu gibu. Saj sta tudi onadva soočena z neko tradicijo, ki jo ves čas skušata modernizirati in nadgrajevati na neke nove načine.«

 

O vrnitvi v Gallusovo dvorano pa pravi, da so jo prvič šli zares osvajat ob promociji plošče Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti. »Gallusova dvorana je posebna dvorana v slovenskem kulturnem prostoru in ima posebno vlogo. Za vsakogar, ki prvič samostojno nastopi v Gallusovi dvorni, je to nekaj posebnega, precej velik korak naprej v karieri. Ne bom dejal, da je to moje najljubše koncertno prizorišče, ne kot izvajalcu, ne kot poslušalcu, se je pa zagotovo prijetno vračati.«

 

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela