Končno: geniji tudi brez hlač!

Slavko Pregl: Geniji brez hlač,
Didakta, Radovljica 2009, 240 str., 19,90 evra.

Tema mladinskega romana Geniji brez hlač je povezana z ustvarjanjem elektronskega časopisa UŠEČ, kar je pravzaprav najprej kratica za uredništvo šolskega elektronskega časopisa, nato pa kot ime časopisa pomeni Univerzalni šolski elektronski časopis. V urednikovanje se vključijo dijaki, ki obiskujejo srednješolski center, ta je sestavljen iz petih različnih srednjih šol, pomagala naj bi jim profesorica slovenščine Koruznikova in profesor računalništva Novak (dijaki naložijo spletni časopis brez njune vednosti), prostore uredništva imajo v knjižnici srednješolskega centra. Deloma se zgodba navezuje na pripoved o Utripu, šolskem časopisu, o katerem je avtor pisal v pripovedi Geniji v kratkih hlačah (1978). UŠEČ je sodoben elektronski časopis, ki v tiskani verziji sploh ne obstaja, glavni liki so dijaki. Čeprav so družbene razmere v Preglovih delih v ozadju, se vendarle sodobni najstniki zavedajo globalizacije sveta in se ji ne čudijo, zato poskušajo biti v časopisu aktualni, zavedajo se tudi socialnih razlik, ki se zaradi raznolikih politik odražajo na vsej populaciji. Zdi se jim, da z opozarjanjem na aktualne probleme, lahko pripomorejo k izboljšanju položaja ljudi.

Glavni literarni lik v Genijih brez hlač ni en sam, temveč skupina najstnikov tvori kolektiv, ta navzven deluje zelo enotno, v samem uredništvu pa med osebami občasno prihaja do trenj. Uredniški odbor sestavlja dvanajst dijakov, med seboj si razdelijo področja, o katerih bodo pisali. Nekateri liki so humorno opisani že ob sami predstavitvi, npr. Pesnik je »res tudi pesnik, ki je že izvrstno obvladal fazo pesnjenja, ko njegove poezije nihče ni razumel, je pa zanesljivo prihajal čas, ko mu bo narod postavljal spomenike«; Kocka pridobi svoje ime, ker »ima lepe okrogline«; direktor srednješolskega centra se piše Britvič, vsi pa ga kličejo Skratka (ker neprenehoma uporablja to besedo kot mašilo); Genij ne more imeti drugega vzdevka, saj »vso pamet sveta požira z veliko žlico«; negativni literarni lik, pobiralec dolgov, je imenovan Zobek, ker vsakemu, ki se ga loti, izbije kak zob, in ker so njegovi zobje nujno potrebni popravila. Mestoma prehaja humor v ironijo, npr. ko na sestanku pridejo do tega, da je potrebno za prepoznavnost časopisa komuniciranje z javnostmi, pri čemer Miha pojasnjuje, da to pomeni, da »hodiš okrog in govoriš: komunc, komunc, komunc«.

Pomemben stranski motiv je boj proti drogam, Bob namreč že od začetka sodeluje s kriminalistko Mileno (ta je Kockina sestra), kasneje prepriča v sodelovanje tudi Armanija. Temeljni poudarek je na škodljivosti drog, kar pa avtor prikaže bolj skozi akcijo in se tako izogne pedagogiziranju in pridigarskemu tonu povedanega. Avanturistični del romana je povezan z odhodom članov uredništva na vikend, kjer do konca uredijo spletni časopis in si natančno razdelijo naloge, ki jih je še potrebno opraviti. Na morju se spletajo tudi ljubezenske vezi, člani uredništva doživijo celotno paleto odnosov, od spogledovanja do spolnosti.

Zadnji del zgodbe se odvija kot politični triler, saj Genij v spletnem časopisu objavi pismo, namenjeno predsedniku prijateljske države, da se z njegovo politiko ne strinja. Genij se razkrije sam, na procesu je obsojen na tri leta pogojne kazni, še vedno pa celotno uredništvo zagovarja svobodo govora. Zgodba ima srečen konec: Zobek in njegova banda so razkrinkani; UŠEČ je časopis, ki je generaciji srednješolcev všeč, predvsem pa ga lahko berejo na mediju, ki jim je blizu; med člani uredništva se je spletlo tesno prijateljstvo, to pa je v časih, ko so ljudje predvsem odtujeni, zelo pomembno. In seveda ljubezen, npr. med Armanijem in Kocko, njuna simpatija je izražena v darilu: »Na dlani mu je obležal lep bel majhen kamen, ki so ga morski valovi v času, ki so ga imeli res veliko na voljo, oprali v obliko srca.« Pri Preglu se tudi kamni lahko zmehčajo …

Geniji v kratkih hlačah, Geniji v dolgih hlačah in Geniji brez hlač tvorijo svojstven ustvarjalni lok Preglove socialno-psihološke daljše proze, saj vsa tri dela sodijo v realistično prozo, upovedujejo teme iz vsakdanjega življenja, pri čemer vnaša avtor v dialoge in opise predvsem situacijsko in besedno komiko, ta pa pogosto deluje kot korektiv ali celo blažilec neke težke situacije, v kateri se znajdejo literarni liki. Prijateljstvo pa je – v kratkih ali dolgih hlačah ali brez njih – tisti ideal, ki ga Preglovi liki zmorejo doseči. Humor, ironija in visoka etična načela, ki jih zagovarja avtor skozi svoje literarne like, so tiste odlike Preglovega literarnega dela, zaradi katerih je nujno prebrati Genije brez hlač čim prej.

Iz sredine tiskane izdaje Dela