Ksevt spreminjajo v militaristični zabaviščni park

Umetnik Miha Turšič opozarja, kaj se dogaja s Ksevtom po tem, ko je postal javni zavod.

Objavljeno
22. maj 2017 12.39
Miha Turšič 4.4.2014 Ljubljana Slovenija
Jela Krečič
Jela Krečič
Umetnik Miha Turšič je v zadnjem času na predsednika­ vlade Mira Cerarja naslovil vrsto­ pisem, v katerih ga opozarja na dogajanje v Kulturnem središču evropskih tehnologij­ (Ksevt), ki je od pred kratkim v domeni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pod novim vodstvom in z novim poslanstvom. V pogovoru je pojasnil, zakaj.

V pismih predsedniku vlade o situaciji v Ksevtu med drugim govorite o sistematični kraji ministrstva za gospodarski razvoj. Kaj natanko mislite s tem? Je nov statut pod novim vodstvom obšel prvotno poslanstvo Ksevta, kot opozarjate, ali gre za še kaj drugega?

S predsednikom vlade sva bila dogovorjena, da bo omogočeno nadaljnje delovanje raziskovalno-razvojne humanistične institucije za kulturalizacijo vesolja, da bodo zagotovljena strukturna sredstva za tako imenovani hladni zagon ter strukturna programska sredstva. Mandat za izvedbo tega dogovora je dobil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki tega ni realiziral. Poleg tega je nas, prvotne ustanovitelje, pred enim letom izključil iz usklajevanja, zavrnil vse predloge in komentarje o dejavnosti državnega zavoda, zdaj pa ima vršilka dolžnosti še njegovo direktivo, da ne smemo sodelovati pri nadaljnjem delovanju zavoda. Ko te nekdo s pozicije politične moči izloči iz procesa odločanja o obliki in vsebini dejavnosti, ki si jo sam razvil in imaš dogovor s predsednikom vlade, da se jo naprej omogoča − kaj je to drugega kot sovražni prevzem.

Podobno kritični ste do ministrstva za kulturo. Če prav razumem,­ je ministrska garnitura­ pod Majdo Širca in Urošem Grilcem podpirala Ksevt, nova pod Julijano Bizjak Mlakar in zdaj Tonetom Peršakom pa ne. Kaj je tedaj pomenil ta obrat za zavod in njegovo financiranje?

Tri predhodne vlade, leve in desne, so zgradile Ksevt, zagotovile vsaj minimalna sredstva in začele proces prenosa delovanja iz zasebnega zavoda v javni. Pod trenutno vlado so ukinili vse oblike financiranja, s čimer so zavod in nas, prvotne ustanovitelje, popolnoma izčrpali.­ Minister Peršak se je predvsem ustrašil naše uspešnosti in naših vesoljskih aktivnosti, ki jih ni prepoznal kot priložnost, ampak kot grožnjo, zato je začel operacijo 'Ustavite Živadinova in Turšiča'.

Težko si predstavljam, da bi si neki minister ali celo dva ministra, kot pravite, postavila nalogo, da vas ustavita. Konec koncev je Ksevt pod vašim vodstvom navezal stike z ruskim vesoljskim programom, ameriško Naso in Evropsko vesoljsko agencijo, zunanje ministrstvo pa je sploh predstavljalo Ksevt tujim visokim gostom kot slovenski unikum.

Pred več kot petnajstimi leti smo umetniki pozivali k ustanovitvi Slovenske vesoljske agencije in takrat se je politika temu samo smejala. Odtlej smo umetniki postopoma gradili Noordungovo zgodbo prek umetniškega in zgodovinskega motiva do objekta nacionalne identifikacije. Na tej podlagi smo pred petimi leti zgradili Ksevt in kulturalizacijo vesolja. Tudi zaradi vsega tega je bilo vesolje v Sloveniji čedalje bolj sprejemljiva družbena in politična tema ter s tem vzvod za pridobivanje proračunskih in evropskih sredstev. Zato si je pravzaprav zelo lahko predstavljati, da smo umetniki pri tem postali moteči. Ksevt je zelo prepričljiv za črpanje evropskih sredstev in s tem skoraj neusahljiv vir denarja. Okoli takšnih priložnosti se vedno oblikujejo koalicije, predvsem tistih, ki so na položajih in lahko omogočijo veriženje interesov.

Če prav razumem, vas v novi konstelaciji Ksevta moti predvsem njegova usmerjenost v turizem? Ste načelno proti temu, da Ksevt ustvarja gospodarske učinke, ali vas moti vulgarna potrošniška forma, v kateri poskušajo tržiti Ksevt tudi kot zabaviščni park?

S turistično dejavnostjo smo se ukvarjali od prvega dne delovanja Ksevta. Prodaja vstopnic je bila glavni vir dohodkov in je presegala višino financiranja iz javnih sredstev. S Slovensko vesoljsko akademijo smo omogočali povezovanje sektorjev, tudi industrije. Moti predvsem ukinitev raziskovalno-razvojne humanistične dejavnosti v korist promocijske dejavnosti. Avtonomije humanistike, umetnosti in kulture so se morale umakniti tržnemu značaju in militarizmu. Edino svetovno institucijo za humanizacijo vesolja spreminjajo v militaristični zabaviščni park.

Kako ocenjujete prve poteze novega vodstva? Kaj naj bi bil Noordung Space Center, ki ga bo menda ustanovila nova vršilka dolžnosti direktorice Ksevta?

Novo vodstvo zavoda se je znašlo v zadregi, ker v tranziciji iz občinskega zavoda v državni javni zavod niso bila urejena pravna razmerja s prvotnimi ustanovitelji Ksevta. V obdobju občinskega javnega zavoda smo občini Vitanje brezplačno omogočali uporabo zasebne intelektualne lastnine, vsebin in zbirke kulturne dediščine. Ker ima vršilka dolžnosti od ministra Počivalška navodilo, da z nami ne sme sodelovati, se je očitno namesto dogovora o uporabi obstoječe blagovne znamke raje odločila narediti novo. Ker je bila nameščena neposredno od ministra, izvaja to, kar so ji naročili, tako da ima njegovo popolno podporo in ji nihče nič ne more.

V zadnjem pismu ste napisali, da ste registrirali blagovno znamko. Ali gre za to, da ste prvotni ustanovitelji svoj zasebni denar vlagali v Ksevt in njegovo vsebino ter ob odhodu vzeli svojo lastnino s seboj?

Javnost verjetno ni seznanjena s tem, da Ksevt ni ime objekta v Vitanju, temveč zavoda, ustanovljenega leta 2010, ki je nosilec kulturnega vesoljskega programa, po katerem je objekt dobil ime. Program smo skoraj v celoti financirali prvotni ustanovitelji. Vse, kar je danes v objektu, tehnična in razstavna oprema, vsebine, razstave, zbirka kulturne dediščine, umetnin, zgodovinske vesoljske tehnologije ter samo ime, je tu še iz časa pred ustanovitvijo občinskega javnega zavoda in je last prvotnih ustanoviteljev.

Zaradi očitnega ukinjanja dosedanjih aktivnosti in izločitve iz postopkov usklajevanja sem pred letom začel postopek registracije besedne blagovne znamke. Nova vršilka dolžnosti uporablja našo zasebno lastnino brez pravne podlage in zanika veljavnost blagovne znamke kljub končanemu postopku registracije na uradu za intelektualno lastnino še pred ustanovitvijo državnega javnega zavoda. Res domišljavo. Predvidevam, da bodo Ksevt ukinili in začeli uporabljati novo ime. To bo dodatna potrditev, da je bil izveden sovražni prevzem.

Ponavadi poslušamo, kako direktorji izčrpavajo svoja podjetja, tu pa smo soočeni z nasprotnim ­primerom, ko umetniki vlagajo­ svoj denar v javni kulturni ­program.

Če verjameš v svoje delo, si vanj pripravljen tudi investirati. Ksevt sem razumel kot kulturni start-up. Umetniki se v svojih produkcijah velikokrat odpovedujemo honorarjem in vlagamo lastna sredstva v svoje produkcije. Vsak javno pridobljen evro petkrat obrnemo. Zato uničevanje Ksevta toliko bolj doživljam kot krivico in prevaro, pri čemer se z našim delom in našo investicijo okorišča nekdo drug in ti drugi so državni funkcionarji.

Kot ste pred časom napovedali, ste odšli na Nizozemsko. Kaj točno počnete tam?

Ker mi v Sloveniji ni bilo omogočeno delati, so mi na Nizozemskem v sorodni instituciji ponudili položaj, na katerem lahko naprej razvijam to, kar sem delal v Ksevtu. Poleg redne zaposlitve imam na voljo sredstva in podporo za črpanje drugih nacionalnih in evropskih javnih sredstev. Razvijam orodja za medsektorsko povezovanje, družbeno-tehnološke inovacije ter povezujem vesoljske in kulturne institucije v skupne projekte. Waag Society je ena največjih evropskih kulturnoinovativnih institucij in deluje v partnerskih mrežah po Evropi. V zadnjem letu sem bil eden od izbranih umetnikov FEAT (featart.eu), evropskega projekta za povezovanje umetnikov z evropskimi projekti Future Emerging Technologies (FET), ki se ukvarjajo z razvojem najnaprednejših novih tehnologij. Poleg tega še vedno sodelujem z Živadinovom in Dunjo Zupančič, s katerima pripravljamo marsikatero presenečenje.

»Kljub dobrim pogojem za delo tu, v tujini, bi bil veliko bolj vesel, če bi bili ti pogoji vzpostavljeni v Sloveniji. «Zadoščala bi zgolj realizacija tega, kar sva bila dogovorjena s predsednikom vlade.