Kandidatka za ministrico za kulturo se je včeraj na odboru za kulturo (ki je po skoraj štiriurnem zaslišanju njeno kandidaturo podprl z devetimi glasovi za in štirimi proti) predstavila kot oseba, ki »ni zapečkarica.« Pravi, da si je delovne izkušnje pridobivala doma in v tujini. Je soavtorica dveh knjig in več strokovnih in poljudnih člankov.
Umetnost in kulturo ceni. »Zavedam se njunega pomena, predajam se jima v prostem času.« Aktivno se je za to področje, predvsem za ljubiteljsko kulturo angažirala kot podžupanja v mestu Kamnik. Sicer pa ji »umetnost in kultura dnevno bogatita življenje.«
Problemi in prioritete
Po osebni predstavitvi je razgrnila probleme in prioritete pri reševanju problematike v kulturnem resorju. Izvedeli smo, da je »mnogo primerov vrhunskih umetnikov, katerih dela so sodobniki zaničevali. Naloga ministrstva pa je organizacija in delovanje resorja kulture na način, da bo lahko uresničen ustvarjalni potencial prebivalstva Slovenije na področju kulture, ki ga pokriva ministrstvo za kulturo.« Kultura je bila po njenem združevalna sila slovenskega naroda, kar se je odrazilo tudi v domoljubnih čustvih, ki so spodbudili dogodke, zaradi katerih je nastala naša država.
Opozorila je na ohranitev ravni delovanja javnih zavodov, kajti – glede na dogovor med Vlado in sindikati javnega sektorja – se naj bi število zaposlenih tudi na področju kulture v že tako podhranjenih javnih zavodih vsako leto znižalo za 1 odstotek. Zato naj bi se moralo po njenem mnenju dvigniti stroškovno učinkovitost kulturnih programov in v delo javnih zavodov vključiti samozaposlene in nevladne organizacije. Z ustreznimi vzpodbudami naj bi omogočili dotok mladih ustvarjalnih sil v ansamble oziroma v projekte javnih zavodov.
Blagovna znamka
Povedala je, da je malo dejavnosti, ki se po dosežkih lahko kosajo s kulturo. »Morda šport. Le tržiti tega v skupno dobro ne znamo.« Med svoje najpomembnejše naloge si je zadala vzpostavitev zaupanja in trajni dialog med vsemi deležniki v kulturi. »Zaradi pomanjkanja zaupanja in dialoga med politiko in kulturno sfero doslej ni bilo zadovoljivih rešitev nekaterih problemov.«
Naslednja njena prioriteta je, da postane kultura blagovna znamka Slovenije. Postregla je s podatki, ki kažejo, da je »bruto denarna vrednost, ki jo neposredno ustvarijo dejavnosti na področju kulture za leto 2012, znašala 704,7 milijonov evrov ali 2,3 odstotke skupne dodane vrednosti. To je več kot je dodana vrednost celotnega gostinstva, več kot področja telekomunikacijskih dejavnosti, kmetijske proizvodnje ali celo proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov, kjer znaša ta delež 2,2 odstotka.« S krčenjem sredstev za kulturo si po njenem država znižuje gospodarsko rast.
Deset ukrepov kolacije, nov kulturni model in industrija
Nato se je posvetila desetim ukrepom, ki se jih je koalicija zavezala izvesti v svoji pogodbi. To so: nov kulturni model, spodbujanje kreativnih in kulturnih industrij, mednarodna promocija slovenske kulture, ciljni ukrepi za odpravo administrativnih ovir, vzpodbude za boljši dostop do kulturnih vsebin, digitalizacija kulture, prenova medijske zakonodaje, infrastruktura, slovenski jezik in ohranjanje kulturne dediščine.
Pri novem kulturnem modelu Mlakarjeva namerava pregledati vse tri osnutke, ki so nastali v zadnjih letih, in ugotoviti, kje je v njih konsenz in kaj zahteva dodatno poglobitev. Posebno pozornost bi namenila samozaposlenim in nezaposlenim v kulturi in njihovim socialnim problemom. Pri javnih zavodih bi stroške racionalizirala z združitvijo podpornih služb. Bolj učinkovito naj bi se črpalo tudi evropska sredstva. In seveda, sledijo spremembe Zujika.
Drugi ukrep se nanaša na kulturne in kreativne industrije. Tu je bilo rečeno marsikaj. Meni, da bi se »za uveljavljanje in internacionalizacijo slovenskih blagovnih znamk morali nasloniti na znanja, ki smo jih nekoč imeli, to je oblikovanje v lesu, keramiki, kamnu, slami, čipkah. Imamo dolgo tradicijo izdelave smuči, rezbarstva, podobarstva, pasarstva, ilustracije, steklarstva, keramike.«
V področje je vpletla tudi kulturno dediščino, ki naj bi jo bilo treba bolj povezati s turistično ponudbo. »Skoraj vse dosedanje analize so pokazale Slovenijo kot butično deželo z velikimi možnostmi na področju zdraviliškega turizma, eko kmetovanja, pohodništva.« Kaj ima kultura s tem, ne vemo, a kulturne industrije ministrica povezuje s prepoznavanjem »lastnih blagovnih in tržnih znamk ter starih obrti. »S tem bi obogatili različne ponudbe, zagotovili prepotrebna nova delovna mesta, povečali gospodarsko rast in prispevali k splošni blaginji prebivalstva.«
Po njenem bi morali revitalizirati in nuditi podporo tradicionalnim rokodelskim znanjem in veščinam.« Na pobudo poslanke Ljudmile Novak (NSI), če se bo sestala z ogroženimi rokodelci, je zagotovila, da jo bo upoštevala.
Promocija in antibirokratizacija
Tretji ukrep se nanaša na promocijo slovenske kulture, ki naj bi se odvijala z okrepljeno kulturno diplomacijo, vključili pa nameravajo tudi slovenske kulturne izvajalce, ki stalno živijo in ustvarjajo v tujini ter zamejske Slovence. Oblikovali bodo kar »seznam projektov in akcij kulturnih izvajalcev kot osnovo za predstavitve v tujini ter za vsako področje naredili pakete umetnosti oziroma kulture, primerne za predstavitev, in jih preko diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije predstavljali na referenčnih mestih v tujini.« Dodamo lahko le, da so naši umetniki in intelektualci vabljeni na vrsto prestižnih kulturnih prireditev. Ne potrebujejo diplomatov in konzulov, niti zamejskih in v tujini živečih Slovencev ne, le denar, da se tja lahko odpravijo in tam predstavijo.
Četrti ukrep, to je odprava administrativnih ovir, vliva več upanja. Kandidatka je navedla izboljšanje položaja ustvarjalcev v kulturi, zlasti samozaposlenih. Meni tudi, da je treba omogočiti soodločanje pri vrednotenju in financiranju programov in projektov. »Število zakonskih, podzakonskih predpisov in pravilnikov na področju kulture je tako enormo, da delajo sam sistem nepregleden. Lahko povem, da sem se komaj prebila čez vso to goro predpisov.« Ko jo je poslanec SMC Dragan Matić pobaral, kateri so ti predpisi, jih ni znala navesti. Pomembna prioriteta bo tudi debirokratizacija na vseh nivojih ministrstva za kulturo.
Ostalih pet
Pri vzpodbujanju za boljši dostop do kulturnih vsebin bodo ustanovili nacionalni odbor za kulturno umetnostno vzgojo, vzpostavili sistem kakovostne umetnostne vzgoje in programe za promocijo bralne kulture.
Digitalizacija kulture je po njenem mnenju «strateško pomembno področje pri ohranjanju naše kulturne dediščine.«
Glede infrastrukture bodo »pridobili pregled obstoječe infrastrukture v državni lasti z namenom, da bi se jo morda dalo bolje izkoristiti za potrebe kulture.« Tisti kulturni infrastrukturi, ki je nezasedena, bodo določili namembnost, kulturno infrastrukturo, ki je potrebna temeljite obnove, bodo prenovili, seveda v okviru finančnih zmožnosti.
Lotili se bodo tudi prenove medijske zakonodaje. Opozorila je na lastnike, ki izčrpavajo nekdaj uspešna medijska podjetja in na poplavo neveredostojnih informacij v medijih. Zato je po njenem »treba okrepiti novinarsko avtonomijo, profesionalizem, okrepiti pa tudi medijsko pismenost, da bodo prebivalci znali ločiti netočne od točnih informacij.«
Zavzela se je tudi za ohranjanje kulturne dediščine in za dvig funkcionalne in digitalne pismenosti. Za tujce bodo uvedli obvezno predložitev potrdila o znanju slovenskega jezika, če je ta potreben za opravljanje poklica. Problem ji predstavlja tudi poplava tujk v našem okolju, kar lahko ovira prihodnji razvoj slovenskega jezika, posebno na področju različnih strok in znanosti. »Lahko bi se zgodilo, da slovenskih besed za posamezne pojave ali predmete sploh ne bo več.«