»Kulturniški sindikalizem prepuščamo drugim«

Čeprav novoustanovljeno društvo literatov, prevajalcev in publicistov Združenje za slovensko besedo tako z imenom kot z izjavami članov razglaša, da bo njegova primarna naloga skrb za slovenščino, pa ga nekateri razumejo kot desno alternativo že obstoječemu Društvu slovenskih pisateljev in morda celo Penu.

O Združenju za slovensko besedo je za zdaj znano tole: ustanovni sestanek se je zgodil pretekli teden, svoj sedež ima na Slovenskem svetovnem kogresu, članstvo pa se že približuje stotici. Predseduje mu zgodovinar Stane Granda, v iniciativnem odboru so bili Andrej Fink, Boris Golec, Tamara Griesser Pečar, Helena Jaklitsch, Janez Janša, Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Matjaž Lulik, Božidar Novak, Matija Ogrin, Miro Petek, Renato Podbersič, Lenart Rihar, Tone Rode, Igor Senčar, Brane Senegačnik, Justin Stanovnik, Ivan Štuhec in Andreja Valič Zver. Statut združenja je že sprejet, postopki za registracijo društva so v teku. Njegov osnovni finančni vir bodo zaenkrat članarina in donacije.

O nalogah združenja Granda pravi, da so določene že v imenu. Dodaja še: »Skupina ljudi, katerih glavni način javnega dela je pisana slovenska beseda, je že dolgo iskala način, da bi bila bolj prisotna v javnosti. Intenzivneje je bilo to čutiti ob spoznanju, da slovenska kriza ni predvsem ekonomska, ampak vsesplošna, v nekem smislu eksistencialna, posebno pa v zadnjem času, ko hočejo izriniti slovensko besedo z univerze, ukinjajo šole v obmejnem prostoru, drastično zmanjšujejo skrb za Slovence v zamejstvu ...«

Na vprašanje, ali v svoje vrste sprejmejo vsakogar ne glede na ideološko orientacijo, Granda odgovarja: »Ideološke in vsake druge orientacije so bolj ali manj stvar preteklosti. Slovenstvu v vseh pojavih in oblikah dajemo prednost pred ideološkim opredelitvam.

Po mnenju ustanovnega člana akad. prof. dr. Kajetana Gantarja pojma in dejanja izključitev ne smemo rabiti. Smo za odprtost, proti ekskluzivizmu in elitizmu ter drugim nečednostim v medčloveških odnosih. Osebno mislim, da bi morale biti demokratičnost, strpnost in pripadnost slovenstvu temeljne vrednote Združenja za slovensko besedo oziroma kriteriji za članstvo.«

Ali je novo društvo nastalo zaradi nezadovoljstva z obstoječim društvom pisateljev? »DSP je ena najbolj častitljivih narodnih ustanov. Bila bi neskončna neumnost ustanavljati nekaj iz odpora do njega. S tem bi avtomatično padli v podrejen položaj.

Ne bomo se ukvarjali z njim. Kulturniški sindikalizem prepuščamo za to poklicanim. Naše ambicije so večje in širše.« In kaj je narobe s sprejemanjem novih članov na podlagi ocen, kot to počnejo v DSP? »Gre za moje osebno stališče. Poznam mlade pisatelje, katerih bibliografija je impozantna, pa so zunaj DSP,« pravi predsednik Združenja za slovensko besedo.

Nekateri so za, drugi proti

Nekaj slovenskih literarnih ustvarjalcev in publicistov smo povprašali, kaj menijo o Združenju za slovensko besedo.

Ifigenija Simonović, pesnika: »Združiti se za dobro slovenske besede je plemenito, a literati, prevajalci in publicisti naj bi skrbeli za slovensko besedo tudi brez posebnih društev. Nisem šla na ustanovni dogodek, ker se mi to združenje zdi nepotrebno.«

Milček Komelj, akademik, umetnostni zgodovinar in pesnik: »Slovenščina nas kot narod usodno določa, zato si moramo Slovenci prizadevati za ohranitev njene veljave na vseh področjih javnega življenja. Táko prizadevanje se ta čas najbolj kaže v nasprotovanju predlagani noveli zakona o visokem šolstvu.

Sam si za rabo in kultiviranje slovenščine na vseh ravneh intenzivno prizadevam vsepovsod, kjer delujem, tudi v gibanju Zagovor slovenščine. V Svetu za visoko šolstvo sem zaradi nesprejemljivega uvajanja predavanj za slovenske študente v angleščini na javni univerzi celo edini glasoval proti tej noveli. Zato ne čutim potrebe, da bi se vključeval še v novoustanovljeno društvo, saj sem o njem, njegovih pobudnikih in razlogih za njegov nastanek šele ravnokar izvedel iz medijev in ga zato težko kakorkoli komentiram.«

Janko Kos, akademik, literarni zgodovinar: »O tem združenju za zdaj bolj malo vem, pozdravljam pa vsako društvo, ki se zavzema za obrambo slovenščine in sem tudi pripravljen biti njegov član. Društvo slovenskih pisateljev razumem kot stanovsko združenje, Združenje za slovensko besedo pa kot družbeno-civilno združenje.«

Niko Grafenauer, pesnik, urednik: »Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da z DSP nikoli nisem imel slabih izkušenj. Večkrat sem bil tudi član upravnega odbora. Najbolje pa sem sodeloval z društvom v kriznih časih, ko je bil njegov predsednik Rudi Šeligo. Danes so politične in družbene razmere povsem drugačne, vendar so se v mnogih institucijah, tudi v kulturi, ohranili stari vzorci delovanja, predvsem pa opažam čedalje večjo vlogo klik ali lobijev. Temu sindromu se ne more izogniti tudi DSP. Menim, da so spremembe zelo pomembne, saj vnašajo v ustaljeno stanje večjo dinamiko.

Zato sem pobudo o ustanovitvi še enega društva pisateljev sicer sprejel z odobravanjem, pri njegovem snovanju in ustanovitvi pa nisem sodeloval. Nisem prepričan, da bo še eno društvo kaj bistvenega doprineslo k izboljšanju položaja pisateljev v družbi. Bojim se, da bo prispevalo k še večjemu preklanju in sporom, ki so v pisateljskem občestvu povsem običajen pojav. Ampak vseeno: dajmo se presenetiti. Zato sem za novo društvo.«

Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka: »V Sloveniji ni ravno običajno, da ljudje različnih svetonazorskih prepričanj in drugačnih mnenj izmenjavajo svoje argumente ne da bi si stali nasproti kot sovražniki. Pogrešam odprt dialog. Zato od novega društva pričakujem, da bodo tisti, ki so ga vajeni, kulturo dialoga vnesli v naš prostor. Pomemben cilj bo izmenjava mnenj o družbenih vprašanjih.«

Božidar Novak, publicist: »Glede na to, da se je po moji oceni že v prvih dneh v združenje vključilo čez sto slovenskih literatov, prevajalcev in publicistov, iz Italije, Argentine, Avstrije in Slovenije je očitno, da je bilo potrebno.

Pluralizem se kaže tudi v različnih organizacijah, in ne znotraj organizacije. V združenju moramo čimprej začeti pomagati mladim literatom, saj jih je veliko na robu eksistence. Prav tako se moramo bolj aktivno vključevati v uresničevanje avtorskih pravic pisateljev, pesnikov, prevajalcev in publicistov.«