Zaljubljeni v Liffe: Maruša Geymayer - Oblak

Se spomnite svojega prvega Liffa? (Kako je bilo?)

Spomnim se, da sem si izbrala celo listo azijskih filmov, do katerih prej skoraj nisem imela dostopa. Po mestu sem hodila kot mesečna in potem še mesece predelovala predoziranje.

Kaj bi se moralo zgoditi, da si ne bi ogledali niti enega filma na letošnjem festivalu?

Po neverjetnem naključju bi me doletela brezplačna eno - ali večletna pot okoli sveta in bi morala, z globokim obžalovanjem, zamuditi Liffe.

Če bi bili programski/a vodja festivala, kaj bi spremenili/dopolnili?

Ker ne poznam zahtevne organizacije, odgovarjam čisto naivno: Povečala število projekcij. Očitno kapacitete še zdaleč ne zadoščajo sestradanemu občinstvu.

Katerih filmov med letošnjo ponudbo ne boste zamudili?

Novega grškega filma. Grki so me kar nekajkrat presenetili, govorim seveda o umetnosti.

Kako Liffe po vašem mnenju vpliva na vzdušje v mestu?

Obstaja kakšna statistika, da je Liffe zmanjšal število novembrskih samomorov? Tak občutek imam. Mesto je lepše in včasih zvečer dobi celo svetovljanski izgled.

Kako se spremeni vaš dnevni ritem v času festivala?

Zjutraj sem bolj sitna, ker sem bila zvečer predolgo v kinu, zvečer pa zato, ker zaradi kina nisem imela kosila. Ampak jaz se imam prav v redu.