Tiskane izdaje
Se spomnite svojega prvega Liffa? Kako je bilo?
Nisem prepričana, da se spomnim svojega prvega Liffa. Je pa res, da se jih spominjam, kar nekaj, čeprav ne znam natančno razbirati med njimi, kateri je bil prej in kateri kasneje. Vse je postalo kolaž podob in vtisov liffovske atmosfere ter videnega.
Bolj kot razmišljam, več spominskih filmov se mi začne odvijati. Kar nekaj projekcij, polnih dvoran, presedajoč se v iskanju delov podnapisov, ki so se zataknili nekje med glavami ostalimi festivalskih navdušencev, spremljanj
pogovorov z režiserji in zabav v starem Daktariju.
Nekatere besede režiserjev, še danes ob določenih pogovorih zelo rada citiram. Z mojih prvih liffov se spominjam tudi absurdno zabavnega hobija nekaterih obiskovalcev in obiskovalk Liffa, ki so hiteli z navajanjem, koliko filmov bodo ali so že uspeli videti. Mislim, da so te šele pri številki petnajst začeli resno jemati.
Zadnja leta se vse bolj ukvarjam z vprašanjem ali sem sploh pravi festivalski človek. Tako sem vesela, ko se festivali začenjajo, všeč mi je njihova intezivnost in posvečenost ter skupnost, ki se v tem času ustvari. A mogoče sem še bolj vesela, ko se festivali končajo, takrat šele pride pravi čas za prežvekovanje in predelavo.
Kaj bi se moralo zgoditi, da si ne bi ogledali niti enega filma na letošnjem festivalu?
Verjetno odsotnost iz Ljubljane.
Katerih filmov med letošnjo ponudbo ne boste zamudili?
Kar nekaj bi jih lahko naštela, a med njimi so tudi tisti, ki se bodo k nam še vrnili. Za to je za filme, kot so Melanholija, Nevarna Metoda, Pogovoriti se moramo o Kevinu, še upanje za ogled, še posebej, če predprodajna tekma za vstopnice ni bila uspešna. Za letošnji festival sem se prepustila še nekaterim priporočilom za filme, kot so Michael, Zaklonišče, Tukaj si, Sramota ...
Kako Liffe po vašem mnenju vpliva na vzdušje v mestu?
To obdobje je v Ljubljani, kar zadeva kulturne ponudbe, intezivno. Veliko je premier, otvoritev, koncertov in nenazadnje, je tu še Liffe, ki pobere dobršen del občinstva, ki sicer spremlja kulturne dogodke. Kakorkoli, četudi brez spremljanja festivalskega programa, Liffe ne more iti mimo tebe, zapiše se ti v zavest.
Kako se spremeni vaš dnevni ritem v času festivala?
Dnevni ritem, ki krmari med različnimi vsebinami, ni v času festivala tako zelo različen od siceršnje dinamike dela in življenja, ki se nenehno vzpostavlja glede na izzive, ki so pred tabo. Le določene poti in postopki se v tem času intezivneje pojavljajo. Krmaljenje med vsem, kar moraš, kar je neodložljivo in tem, kar si želiš je enako tako v času festivala, kot tudi po njem.
